(PDF) Прирачник: Како да комуницирате со медиумите

Makedonski institut za mediumi KOMUNICIRATE SO MEDIUMITE S O D R @ I N A 1 DA ZAPO^NEME [1] Mediumska strategija [2] Klu~ni lu|e i resursi [3] Razvivawe na porakata Studija na slu~aj: Vklu~uvawe na zaednicata 11 ALATKI $ % ' ! ' " [1] Soop{tenie za pe~at [2] Konferencija za pe~at [3] Brifing za novinari [4] Poseta za novinari Studija na slu~aj: Vidlivost na va{ata rabota [5] Intervju [6] Ubeduva~ko pismo [7] Mediumski nastani [8] Drugi formi (Bilten, pismo do urednikot) # ! !# !% " "! "$ "% # 111 18 KOMUNIKACIJA VO USLOVI NA KRIZA [1] Komunikacija vo uslovi na kriza #$ Studija na slu~aj: Komunicirawe za vreme na kriza #& MONITORING I EVALUACIJA [1] Monitoring i evaluacija 8 ## DODATOCI: [1] Kodeks na novinarite na Makedonija [2] Poimnik [3] Kontakt informacii za glavnite mediumi $ $ $$ $% % vo Makedonija %# Priznanija i Bibliografija %' Izdava~: Makedonski institut za mediumi Porta Buwakovec A2/1, 1000 Skopje - Republika Makedonija tel. +389 2 329 8466 faks. +389 2 329 0483

www.mim.org.mk Prira~nikot go podgotvija: Marina Tuneva -Jovanovska i Jasmina Mironski Urednik: Sally Broughton Ureduva~ki odbor: • Frances Abouzeid • Biljana Bosiqanova • Vawa Mirkovski • Christa A. Skerry • @aneta Trajkoska Prevod od angliski: Zoran Poposki Lektura i korektura: Hatka Smailovi} Grafi~ki dizajn i pe~atewe: KOMA lab. CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 316.776(035) TUNEVA-Jovanovska, Marina Kako da komunicirate so mediumite?/ (prira~nikot go podgotvija Marina Tuneva-Jovanovska i Jasmina Mironski; urednik Sally Broughton; prevod od angliski Zoran Poposki). - Skopje: Makedonski institut za mediumi, 2003. - 86 str.; 30 sm -Kor. nasl. Kodeks na novinarite na Makedonija: str. 67-70. Poimnik: str. 71-74. - Register. - Bibliografija: str. 79-80 ISBN 9989-2182-4-2 1. Mironski, Jasmina. COBISS. MK-ID 53599242 VOVED "Kako da komunicirate so mediumite? Dokolku rabotata od Vas bara povremeno da komunicirate so mediumite za da ja informirate javnosta za va{ite aktivnosti, da gi promovirate planovite {to ste gi zacrtale, da poka`ete transparentnost vo rabotata ili da pridonesete vo re{avaweto na nekoi pra{awa od javen interes, toga{ ovoj prira~nik }e Vi pomogne ednostavno, efikasno i profesionalno da ja ”spakuvate” i da ja ispratite va{ata poraka. Poznavaweto na pravilata za uspe{na komunikacija so mediumite }e vi pomogne da go organizirate dobro va{iot del, a novinarite da ja prenesat precizno va{ata poraka do javnosta, bez mnogu napor i tro{ewe vreme. Materijalot vo ovoj prira~nik e sistematiziran pregled na najva`nite zaklu~oci od site seminari, rabotilnici i obuki na ovaa tema koi Makedonskiot institut za mediumi vo izminatiot period gi organizira{e za nevladini organizacii, edinici na lokalnata samouprava, za portparoli i za podmladoci na politi~ki partii. Vo nego se objasneti pravilata za razvivawe na mediumskata strategija, alatkite za komunicirawe so mediumite, pravilata za nadgleduvawe i procenka na mediumskata pokrienost na va{iot nastan, a }e najdete i drugi korisni informacii {to }e vi ja olesnat komunikacijata. ^uvajte go ovoj prira~nik vo fioka ili na va{eto rabotno biro. Neka vi bide postojano na dofat. Ne zaboravajte deka mediumite mo`at da bidat va`en sojuznik na patot kon va{iot uspeh. Skopje, 15/07/2003 Makedonski institut za mediumi I Da zapo~neme [1] Mediumska strategija [2] Klu~ni lu|e i resursi [3] Razvivawe na porakata Studija na slu~aj: VKLU^UVAWE na zaednicata Mediumska strategija [1] Ako sakate da ostvarite dolgoro~ni i uspe{ni odnosi so mediumite, toga{ va{a prva i glavna obvrska e da rabotite na sozdavawe mediumska strategija. Pri odreduvaweto na elementite na uspe{nata mediumska strategija, va`no e da se utvrdat op{tite celi i rezultati koi ja poddr`uvaat misijata i vizijata na va{ata organizacija. Otkako }e bide razviena, mediumskata strategija treba kontinuirano da se a`urira. Sozdavaweto mediumska strategija opfa}a pet osnovni ~ekori: 1. Odlu~ete koja }e bide namerata na va{ata organizacija za sorabotka so mediumite. 2. Izlo`ete ja nakuso celta {to sakate da ja postignete preku odnosite so mediumite i identifikuvajte gi zada~ite koi }e mora da gi izvr{ite za da stignete do nea. 3. Utvrdete koj }e bide odgovoren vo va{ata organizacija za sproveduvawe na strategijata i za nejzino a`urirawe. 4. Presmetajte kakvi resursi mo`ete da izdvoite (vo smisla na personal i oprema) i kakvi }e bidat va{ite dodatni potrebi. 5. Opredelete gi klu~nite identifikatori so koi }e mo`ete da gi sporeduvate va{ite zada~i zaradi utvrduvawe na efektivnosta pri implementacija na va{ata strategija. Razvivaweto na mediumskata strategija obi~no e interaktiven proces {to vklu~uva nekolku ~lenovi ili lideri na edna organizacija. Taa mo`e da se pravi za organizacijata vo celina ili za odredeni proekti ili fazi na rabotata na organizacijata. Mediumskata strategija e instrument {to mo`e da go koristite vo sekoe vreme i sekoga{ treba da go zemete predvid pred interakcijata so mediumite. """ $|% Primer 1 Celi i zada~i Merila na uspehot Resursi Cel: Zgolemuvawe na vidlivosta na organizacijata preku proaktivni odnosi so javnosta 1. Brojot na mediumski ku}i pretstaveni so novinari na nastanite na organizacijata. Zada~a 1: Vospostavuvawe i odr`uvawe kontakti so relevantnite lokalni i nacionalni mediumi. 2. Brojot na ise~oci od vesnicite vo papkata za preskliping na organizacijata. Odgovoren personal: Kancelarijata za mediumi, sostavena od mediumski koordinator, portparol i avtor, }e bide odgovorna za upravuvawe so strategijata i za nejzino implementirawe i }e mu podnesuva izve{taj na direktorot. Zada~a 2: Zgolemuvawe na mediumskata pokrienost na aktivnostite na organizacijata. 3. Anketi za prepoznatlivosta na organizacijata i za nejzinata rabota vo javnosta. Finansiski sredstva: Na Kancelarijata za mediumi }e & bide dodelen godi{en buxet od 3.000 evra i }e mo`e povremeno da koristi edno od vozilata na organizacijata. Primer 2 Celi i zada~i Merila na uspehot Resursi Cel: Mediumite da se iskoristat za promovirawe na upotrebata na reciklirani materijali 1. Brojot na ise~oci od vesnicite vo papkata za preskliping na tema reciklirawe i soodnosot pome|u pozitivnite i negativnite prikazni. Odgovoren personal: Kancelarijata za mediumi sostavena od mediumski koordinator i portparol }e bide odgovorna za implementirawe na strategijata i }e podnesuva izve{taj do Upravniot odbor. 2. Istra`uvawe na javnoto mislewe ili fokusna grupa {to ispituva kolku se lu|eto informirani za recikliraweto pred i po implementiraweto na strategijata. Finansiski sredstva: Postojniot buxet za proektot e 2.300 evra, no se ocenuva deka Kancelarijata za mediumi }e mora da sobere u{te 5.000 evra za da ja implementira strategijata. Zada~a 1: Zgolemuvawe na koli~estvoto informacii vo mediumite za recikliranite proizvodi i za korista od recikliraweto. Zada~a 2: Pridobivawe na novinarite kako pobornici na upotrebata na reciklirani proizvodi preku pozitivni prilozi za temata. Klu~ni lu|e i resursi [2] Isklu~itelno e va`no vrvnite lu|e od va{ata organizacija da u~estvuvaat vo razvivaweto na mediumskite strategii. Istovremeno, koga ja definirate strategijata na va{ata organizacija, vklu~uvaweto na mediumite treba da bide integralen del od planiraweto. "Mediumski tim Dobriot i silen mediumski tim vklu~uva tri va`ni ulogi: mediumski koordinator, avtor i portparol. Sekoj od niv e osobeno va`en i za procesot na efikasno upravuvawe so mediumite. Ulogite mo`at da se preklopuvaat i ~estopati mo`e da gi izvr{uva edno lice, no sekoe podra~je na odgovornosti mora da bide pokrieno. Mediumski koordinator Mediumskiot koordinator mora da bide komunikativen, sposoben da gi izrazi temite koncizno i da bide podgotven pogolem del od vremeto da go posveti na telefonski razgovori. Ovaa li~nost se gri`i soop{tenijata za pe~at da bidat navremeno isprateni, gi a`urira spisocite na mediumi, im se javuva na novinarite i za vreme na nastanite aktivno raboti “zad scenata”. Na samiot nastan, mediumskiot koordinator se gri`i site novinari da dobijat izjava ili materijali, nivnoto prisustvo da bide zabele`ano, da bide obezbedena potrebnata scenografija i ozvu~uvawe, da bidat zadovoleni barawata za oddelni intervjua, fotografiraweto da se odviva spored prethodniot plan (t.e. vistinskite lu|e da stojat na vistinsko mesto itn.) i nastanot da se odviva nepre~eno. Isto taka, mediumskiot koordinator gi zapoznava va{ite portparoli i drugite li~nosti od va{ata organizacija so najnovite prilozi vo mediumite i gi sovetuva pred intervjuata, objasnuvaj}i im {to e interesno za mediumite i kako e toa povrzano so komunikaciskite celi na va{ata organizacija. """ &|' Portparol Mo`e da se odlu~ite da imate samo eden portparol koj temelno }e bide zapoznat so site detali na pra{aweto, ili, pak, nekolku portparoli koi se eksperti za razli~ni pra{awa so koi se zanimava va{ata organizacija. Ako sakate da nau~ite da bidete dobar portparol, slu{ajte gi onie koi dobro ja izvr{uvaat ovaa rabota. Istra`ete ja problematikata s$ dodeka ne ja zapoznaete temelno za da bidete ramnopraven sogovornik vo razgovorite ili vo debatite. Pomislete na site pra{awa koi mo`at da vi gi postavat i vnimatelno odmerete gi mo`nite odgovori. Bidete podgotveni za promeni i podobruvawa. Sekoga{ mo`e da nau~ite ne{to novo. Dobriot portparol mora da gi ima slednive osobini: " Prodlabo~eno ja poznava problematikata i va{ata organizacija; " Dobar slu{atel e i dovolno intuitiven da znae koga novinarot se konfrontira, za da ne bide iznenaden; " Komuniciraweto so novinarite mu e prijatno i ne se pla{i od nastap pred kamera ili vo `ivo na radio; " Go znae sekoj novinar {to ja sledi konkretnata tema ili region, kako i negovata/nejzinata reputacija; " Podgotven e da najde vreme za razgovor so novinarite; " Se oblekuva i se odnesuva pretstavitelno. Avtor Avtorot ja sozdava prikaznata za site va{i pres-nastani. Pi{uvaweto mora da bide jasno, koncizno i efektivno. Ako e nekoj dobar govornik, ne zna~i deka znae i da pi{uva. Treba da imate dobar urednik {to }e mo`e da gi “stegne” soop{tenijata, informaciite za brifinzite i informativnite materijali. Se {to e napi{ano i objaveno mora to~no da go odrazuva stavot na va{ata organizacija. Pogri`ete se materijalot {to go podgotvuvate da bide pregledan od nekolku lica od mediumskiot tim na va{ata organizacija. "Potrebni resursi Koga vo va{ata organizacija osnovate kancelarija za komunikacii bi trebalo, vo najdobar slu~aj, na raspolagawe da imate izvesni resursi, me|u koi: telefon so direktna linija, kompjuter, internet, faks-aparat, fotokopir, {kaf~iwa za kartoteka, televizor, radio, videorekorder, kasetofon, prazni video i audiolenti, disketi, kompakt-diskovi itn.. Operacijata odnosi so javnosta mora da ima baza na podatoci za mediumite, po mo`nost na kompjuter, vo koja }e bidat navedeni imiwa, po{tenski i elektronski adresi, telefonski broevi, vebstranici i drugi potrebni informacii za site mediumi na koi mo`e da im se obratite za da objavat ili da emituvaat vesti za va{ata organizacija i za nejzinite aktivnosti. Podatocite za sekoj medium vo bazata treba da go sodr`at imeto na novinarot, nazivot na mediumskata ku}a, adresata na redakcijata, """ direktniot telefon, telefonot na redakcijata, faksovite, mobilniot telefon na novinarot i negovata elektronska adresa. Podatocite mora da se klasificiraat spored vidot na mediumot ili spored koja bilo druga informacija. Bazata na podatoci treba da se a`urira barem dvapati godi{no. Ako mo`ete, korisno e da vodite smetka za tekovnata komunikacija so novinarite, vklu~uvaj}i lista na intervjua, rezimea na prilozite za va{ata organizacija, datumi na objavuvawe ili emituvawe itn. Ne samo {to treba da imate podatoci za novinarite, nivnite telefonski broevi, faksovi, adresi i interesi, tuku mora i da sledite {to rabotite i planirate vie. Sekoga{ koga }e po~nuvate nov proekt, site dokumenti koi se povrzani so nego (memorandumi, bele{ki, fotografii, nacrt-mediumski planovi, povrzani novinarski tekstovi, materijal za ~itawe i sl.) stavete gi vo edna papka. Papkata jasno ozna~ete ja, vo slu~aj da se pojavi neo~ekuvano intervju ili ako taa treba da se najde koga ne ste prisutni. Va{iot sistem za arhivirawe treba da bide jasen, koncizen i efikasen, za da mo`ete brgu da gi pronajdete potrebnite informacii. Eve nekolku nasoki koi treba da gi imate predvid pri izvr{uvaweto na va{ata rabota vo odnosite so mediumite: " Atraktivno i efektivno zaglavie na pismata. Toa mora da go sodr`i: logoto i celosniot oficijalen naziv na organizacijata, telefonskiot broj, faksot i adresata. Isto taka, dokolku postoi, treba da bide navedeno i kratko moto, ili slogan, na va{ata organizacija. " Posteri. Mo`ete da napravite poster so imeto, ili logoto, na organizacijata, {to na konferencijata za pe~at }e go postavite zad govornikot, taka {to }e se pojavuva na sekoja fotografija. " Vizit-karti~ki. Potrebni vi se vizit-karti~ki so va{eto ime, funkcija, adresa, direkten telefonski broj na rabota, faks, elektronska adresa, mobilen telefon, kako i vebstranica (dokolku ja imate). " Pres-paket/ mediumski vodi~. Vo sekoe vreme treba da imate standarden komplet na materijali {to mo`e da im se isprati na novinarite, bez ogled na tekstot {to go pi{uvaat. Ovoj prespaket vklu~uva va`ni informacii za va{ata organizacija. Stavete go va{eto ime, informativna bro{ura, spisok na portparoli i temite za koi tie se stru~ni, pozitivni napisi od vesnicite, uvodnici i komentari. Dodadete i kopii od skore{ni izve{tai, anketi ili soop{tenija za pe~at koi gi objavila va{ata organizacija. Vodete smetka vo materijalite da bide navedeno va{eto ime, funkcija i direkten telefonski broj. " Fotografii/videosnimki. Dokolku e mo`no, stavete i fotografii od rakovodstvoto na va{ata organizacija i/ili fotografii na proekti, nastani i lu|e. Ova e korisno za vesnicite vo slu~aj koga ne mo`at da ispratat svoj fotograf na nastanot {to go organizirate. Ako imate videosnimki, dajte im kopija na televiziite i tie mo`ebi }e ja emituvaat. | "Buxet i finansirawe Finansiraweto e klu~en element na efektivnite i uspe{nite komunikacii. Treba da imate dobro isplaniran buxet za razvivawe na va{ite komunikaciski potrebi. Buxetot se planira odnapred, a ne vo posleden mig. Procenete so kolkavi sredstva raspolagate vo momentot, kako vo pogled na buxetski sredstva, taka i vo odnos na kapitalni sredstva (vozila, oprema, telefonski linii itn.). Ako imate mo`nost da soberete pove}e pari, buxetot mo`e da go napravite spored mediumskiot plan i da gi soberete parite potrebni za toj da se implementira. Vo sprotiven slu~aj, mediumskiot plan }e mora da bide ograni~en od buxetot so koj raspolagate (vidi: Mediumski plan, str. 18). Mnogu od alatkite i aktivnostite za gradewe uspe{ni odnosi so mediumite ne se skapi, taka {to so mal buxet mo`e da se napravat mnogu ne{ta. Razvivawe na porakata [3] Vo najmnogu tri reda treba da im ka`ete na novinarite, a preku niv i na po{irokata javnost, za {to se zalaga va{ata organizacija i {to pravi taa. Pritoa koristete zborovi {to mo`e sekoj da gi razbere. Prvata rabota na koja treba da mislite e zo{to ja sozdavate porakata i {to sakate da postignete so nea. Ovaa informacija doa|a direktno od mediumskata strategija na va{ata organizacija. Strategijata }e odredi dali va{ata poraka za ne{to }e se zalaga, }e objasnuva, }e promovira ili }e alarmira. Vo zavisnost od va{ata strategija, mo`e da sozdadete samo edna poraka za celata organizacija, ili, pak, razli~ni poraki za razli~nite programi ili oddeli vo va{ata organizacija. No, kako da ja definirate porakata? Povedete smetka za slednovo. "Istra`uvawe Sekoja organizacija {to komunicira efektivno ima strate{ki, dolgoro~ni planovi za dostavuvawe na informaciite do razli~na publika. Porakite {to }e gi razviete mora da odgovorat na pra{awata: Zo{to e toa va`no i zo{to da se dejstvuva? Mora da nau~ite na koj na~in va{ata tema e povrzana so dominantnoto javno mislewe i vrednosti. Ako znaete kako va{ata tema e sfatena vo javnosta, toa }e vi pomogne da ja artikulirate va{ata poraka i da utvrdite ramki za debata. Kolku pove}e va{ata poraka gi odrazuva su{tinskite vrednosti na va{ata zaednica, tolku e poverojatno deka stavovite na javnosta kon taa inicijativa }e bidat povolni. Va`no e da bidete svesni deka ona {to vie mislite deka e va`no, ne e sekoga{ va`no i za javnosta. Edna od najvrednite alatki vo razvivaweto na porakata e istra`uvaweto na komunikaciite. Ako gi nemate ovie informacii, toga{ samo pretpostavuvate, a vo toj slu~aj ima golemi {ansi deka ona {to vi e va`no vam i na va{ite partneri nema da naide na priem kaj mediumite ili vo javnosta. Istra`uvaweto na javnoto mislewe dava odgovori na slednive pet pra{awa: """ |! " Kogo mediumite i javnosta najmalku/najmnogu }e go slu{aat? Ova vi pomaga da izberete soodveten portparol. " Koi se temite {to gi interesiraat i poziciite {to treba da gi zazemete za da gi pridobiete na va{a strana? " Koga tie }e bidat pod najgolemo vlijanie ili najmnogu motivirani za da dejstvuvaat? " Kade e va{ata publika i kako tie gi dobivaat informaciite? " Zo{to tie gi sakaat, ne gi sakaat ili se nesigurni vo pogled na konkretni temi ili organizacii? Vo zavisnost od va{iot buxet, odgovorite na ovie pra{awa }e gi dobiete preku diksusii na neformalni fokusni grupi, brzi anketi ili preku seopfatni istra`uvawa na javnoto mislewe. Isto taka, va`no e po ispra}aweto na porakata da napravite procenka na efikasnosta na upotrebenite tehniki na komunikacija, za da otkriete: " Koj ja primil porakata? " Dali porakata bila to~no prenesena preku soodveten medium? " Dali porakata go imala posakuvaniot efekt (dali gi promenila stavovite ili odnesuvaweto na lu|eto)? " Koi poefikasni metodi mo`at da se upotrebat sledniot pat? Alatkite za procenka treba da se inkorporiraat vo va{iot mediumski plan u{te od samiot po~etok. Preku ednostavni proceduri, kako {to e sledewe na ise~ocite od vesnicite, mo`e da dobiete informacii za da utvrdite kolkava pokrienost vo mediumite dobiva va{ata tema ili va{ata organizacija i kolku ~esto i dali tie prilozi se to~ni, pozitivni ili negativni. Za ponavremena informacija, na specijalnite nastani mo`e da podelite pra{alnici za vedna{ da dobiete povratni informacii od u~esnicite. "Celni grupi Mnogu komunikaciski napori se neuspe{ni bidej}i se naso~eni kon site. Vo realnosta, pove}eto komunikaciski strategii treba da bidat naso~eni kon konkretna grupa lu|e. Potrudete se da gi definirate sojuznicite {to vi se potrebni, za da ja fokusirate porakata, resursite i strategijata. Vnimatelno razmislete za “publikata” do koja treba da doprete. Targetiraweto vlijae i vrz porakite {to }e gi sozdadete i go odreduva izborot na mediumskite ku}i. """ 1. Sostavete go va{iot “spisok na `elbi” Koga bi mo`ele da ubedite 130 lu|e denes da ja prifatat va{ata poraka, koi bi bile tie? Zo{to? [to mo`at tie da napravat za vas? [to mislat sega za va{ata tema? Koi se klu~nite raboti vo koi treba da veruvaat za da vi pomognat? Fokusirajte se kako da vlijaete vrz ovaa celna publika. 2. Pronajdete go “prijatelot na prijatelot” Kogo }e go poslu{a va{ata celna publika? Od kade taa gi dobiva informaciite? Koj ima najgolemo vlijanie vrz va{ata celna publika? Od kade tie gi dobivaat informaciite? Kade mo`e da gi najdete? Koj vlijae vrz lu|eto koi vlijaat vrz va{ata celna publika? Od kade tie gi dobivaat nivnite informacii? 3. Nacrtajte go celniot krug Ne trudete se da doprete do publikata se dodeka precizno ne nacrtate nekolku krugovi na vlijanija okolu va{ata publika. Centarot e va{ata celna publika. Kako da gi opi{ete? Koja e porakata {to tie treba da ja razberat? Koja akcija treba da ja prezemat? Sekoj prsten okolu krugot pretstavuva publika {to mo`e da vi pomogne da stignete do celnata publika. 4. Prodrete vnatre vo krugot Efektivnata strategija za komunikacija }e dopre do va{ata celna publika. Bidete direktni. Nikoga{ ne gi koristete mediumite ako e podelotvorno da odr`ite sredba so va{ata publika. Celna publika 5.Ja~ina na porakata Iskoristete gi celnite krugovi za da napravite nacrt-verzija na va{ata strategija za pridvi`uvawe na porakata kon centarot onolku pati kolku {to }e bide potrebno za da se predizvika promena. Koristete pove}e strategii za da se osigurite deka va{ata poraka }e dojde do celta. Ne preteruvajte! Vlijanija vrz va{ata cel Mediumi "|# 6. Sozdadete krugovi za povratna vrska Testirajte ja to~nosta i efektivnosta na va{ata poraka i nejzinata isporaka, pra{uvaj}i gi prijatelski raspolo`enite ~lenovi od sekoj “prsten” {to slu{aat. Dali ja razbiraat va{ata poraka? Dali va{ata celna publika }e ja razbere? "Testirawe Rabotata na mediumskite profesionalci se sostoi od testirawe i proveruvawe na informaciite {to gi dobivaat od vas. Tie ne se prisutni za da go zastapuvaat va{iot interes; nivnata zada~a e da odlu~at dali va{ata poraka vredi da se prenese. Toa zna~i deka vie treba da go nadminete nivnoto neznaewe (ili predrasudi) i da bidete podgotveni da odgovorite na site predizvici vo smisla na eksperti koi tie gi konsultirale za da ja testiraat verodostojnosta na va{ata poraka. Tie }e sakaat da znaat kolku, vsu{nost, mo`at da se potprat vrz va{ite dokazi. Ako sakate da ponudite {to e mo`no poverodostojni informacii, treba da po~ituvate odredeni pravila. Ako sakate va{ata poraka da go polo`i testot, vnimavajte na slednive op{ti pravila: " Pravilo 1: Imajte edna glavna poraka so maksimum tri osnovni temi vo nejzin prilog. " Pravilo 2: Site poraki treba da gi poddr`uvaat glavnite celi na organizacijata. " Pravilo 3: Porakite ne mora da bidat zborovi {to lesno vleguvaat vo uvo. Tie se idei koi se obiduvate da & gi prenesete na javnosta (porakite se zasiluvaat so vpe~atlivi zborovi, frazi, statisti~ki podatoci, anegdoti). " Pravilo 4: Za da imaat vlijanie, porakite ne treba da se menuvaat ~esto. " Pravilo 5: Porakite mo`at da se prisposobuvaat na razli~na publika, a sepak da ostanat postojani. " Pravilo 6: Doslednite poraki treba da se prisutni vo site va{i komunikaciski akcii, a ne samo koga kontaktirate so mediumite. " Pravilo 7: Porakite mora da bidat ednostavni. Tie se idei koi mo`e da se objasnat so edna do dve re~enici. Ako vi e potreben eden pasus ili dva, prodol`ete da rabotite na porakata. " Pravilo 8: Zapomnete, sozdavaweto poraka bara vreme. Ne brzajte! " Pravilo 9: Povtoruvajte, povtoruvajte, povtoruvajte ja va{ata poraka! Ne treba sekoga{ samite da gi prenesuvate va{ite poraki. Razmislete za koristewe razli~ni glasovi i razli~ni portparoli, kako od va{ata organizacija, taka i nadvor od nea. Potvrduvaweto od strana na treti lica profesionalci ili eksperti za taa oblast ili lu|e vrz koi vlijae va{ata rabota - mo`e da im dade kredibilitet na va{ite motivi i da bide glas vo koj drugite }e veruvaat i }e go slu{aat. "Upravuvawe so porakata Otkako vnimatelno }e ja razviete va{ata poraka, upravuvaweto so nea }e vi pomogne s$ {to pravi ili izjavuva va{ata organizacija i nejziniot personal da ja odrazuva porakata. Site nastani, intervjua, pe~ateni materijali i sl. bi trebalo da ja prenesuvaat porakata na grupata i da ja zasiluvaat. Dobroto upravuvawe so porakata zna~i deka nikoga{ nema da ve odvedat “nastrana od porakata” (koga pravite ili velite ne{to {to ne gi poddr`uva temite na va{ata poraka). Toa ~estopati se slu~uva vo mediumite, koga nekoja tema sli~na na va{ata e popopularna. Ova mo`e da bide i korisno ako vi gi otvori vratite na mediumite, no vnimavajte sosema da ne ve ottrgnat od porakata. $|% Mediumski plan [4] Mediumskiot plan }e poslu`i kako detalen plan za akcija - kako da gi postignete celite i zada~ite od mediumskata strategija i da ja prenesete porakata na va{ata organizacija. Celnata publika ve}e ja identifikuvavte pri procesot na razvivawe na porakata. Pri sozdavaweto na mediumskiot plan }e utvrdite koi alatki za anga`irawe na mediumite se najsoodvetni za da stignete do celnata publika, vrz osnova na zada~ite od strategijata na va{ata organizacija, dostapnite resursi i na porakata. Sekoja alatka }e bide objasneta podetalno vo slednite poglavja. "^ekori 1. Istra`ete koi vidovi mediumski programi ili izdanija se najpopularni kaj va{ata celna publika. Tie informacii mo`e da gi dobiete od kompaniite za istra`uvawe na pazarot, a ~esto i od reklamnite agencii. Ako ja definirate jasno va{ata celna publika, tie }e vi ka`at to~no koi mediumi treba da gi anga`irate za da doprete do taa grupa. 2. Izberete razli~ni alatki koi }e doprat do razli~ni vidovi mediumi identifikuvani so va{eto istra`uvawe. Nekoi alatki }e vi ovozmo`at da se pojavite na ve~ernite vesti ili na naslovnata stranica od vesnicite. No, va`no e da gi upotrebite i onie koi }e ve plasiraat vo programite so `ivotni prikazni ili vo kulturnite programi, ili, pak, na stranicite kade {to se objavuvaat fi~ersi, za va{ata publika da izgradi komunikacija so va{ata organizacija. 3. Napravete raspored koga }e koristite odreden alatka za odnosi so mediumite. Razmislete koi drugi aktivnosti {to mo`at da se povrzat vo mediumski nastani mo`e da gi planirate. Ako ne mo`ete precizno da isplanirate koga }e implementirate nekoi mediumski aktivnosti, obidete se barem da go odredite redosledot po koj }e gi upotrebuvate. Mnogu raboti mo`at da se napravat istovremeno, pa zatoa ne ograni~uvajte se! 4. Navedete gi i ~ekorite koi }e gi prezemete za da go izmerite vlijanieto na va{iot mediumski plan. Odlu~ete vo koja faza na planot }e vklu~ite nekoi anketi ili drugi istra`uvawa. Po~nete od merilata na uspehot koi gi navedovte vo mediumskata strategija na va{ata organizacija. Alatki za opredeluvawe na celta Za da se pojavite kako glavna vest: " Soop{tenija za pe~at " Konferencii za pe~at " Mediumski nastani Za da dobiete prodlabo~eni prilozi: " Brifinzi za novinari " Poseta za novinari " Ubeduva~ki pisma Za gradewe odnos so publikata: " Intervjua " Mediumski nastani (kulturni, sportski itn.) " Poseta za novinari Studija na slu~aj: VKLU^UVAWE na zaednicata "Mediumski predizvik “Ekomok” e lokalna nevladina organizacija od Milenovo, grad so okolu 180.000 `iteli. Niz centarot na gradot te~e reka. Poznat e po ubavite mostovi, od koi nekolku datiraat u{te od raniot otomanski period. Organizacijata “Ekomok” postoi re~isi dve godini. Nea ja pretstavuvaat grupa mladi lu|e, u~enici od osnovno i od sredno u~ili{te. Tie dosega imaat izraboteno mali proekti, kako rehabilitirawe na parkot vo centarot na gradot i organizirawe koncert na lokalnite muzi~ki grupi po povod Denot na planetata Zemja. Ve}e podolgo vreme sakaat da napravat ne{to vo vrska so rekata, {to sekoga{ e polna so smet i izgleda mnogu neprivle~no. Nivnite roditeli se se}avaat na damne{nite vremiwa koga vo rekata se plivalo. Tie napravija malo istra`uvawe na navikite na `itelite, postavuvaj}i ~lenovi na nivnata organizacija po bregovite na rekata. Zabele`aa deka pogolemiot del od smetot go frlaat gra|anite koi minuvaat pokraj rekata i `itelite na selata po gorniot tek na rekata nad gradot. Tie go frlaat otpadot od doma}instvata vo rekata bidej}i nemaat op{tinska slu`ba za negovo sobirawe. Tie sprovedoa istra`uvawe i dobija grant za kampawa za ~istewe na rekata. Milenovo ima dve lokalni televiziski stanici, edna javna i nekolku privatni radiostanici, kako i nedelen vesnik. Vesnikot porano be{e finansiski poddr`an od dr`avata, no vo poslednive godini toj e vo privatna sopstvenost. "Odgovor na mediumskiot predizvik Zada~a Nivnata zada~a e da gi vklu~at strukturite na lokalnata vlast i `itelite na Milenovo vo ~isteweto na rekata i da se smeni nivnoto odnesuvawe za taa da ostane ~ista. Celna publika Ovaa grupa ima razli~ni celni grupi. Prvata se instituciite na op{tinskata vlast. Vtorata e naselenieto na gradot, a tretata e naselenieto na selata po tekot na rekata severno od gradot. """ &|' Poraka Glavnata poraka {to “Ekomok” saka da ja prenese e deka lu|eto od Milenovo i okolnite sela mora da prezemat odgovornost za ~istotata na rekata. Tie imaat dve poraki koi vleguvaat vo taa poop{ta poraka. Ednata e naso~ena kon op{tinata - deka otpadot vo selata po tekot na rekata treba organizirano da se sobira. Vtorata e deka `itelite od gradot mora da prestanat da frlaat smet vo rekata. Dvete poraki se napraveni za razli~nite celni grupi koi tie gi identifikuvaa, no se povrzani vo poop{tata poraka. Alatki Bidej}i “Ekomok” raspolaga so mal buxet, mora da izbere alatki za komunikacija so mediumite koi nema mnogu da go ~inat. Sepak, tie imaat aktivna grupa od dvaesetina volonteri, koi mo`at da bidat anga`irani za aktivnosti {to baraat golem broj lu|e. Tie izbraa nekolku alatki, vo zavisnost od razli~nite poraki i od trite celni grupi. Konferencija za pe~at: Prviot poteg na “Ekomok” e da odr`i konferencija za pe~at za da go najavi zapo~nuvaweto na kampawata i da gi prezentira rezultatite od istra`uvaweto. Odlu~uvaat konferencijata za pe~at da ja odr`at na bregot na rekata, blisku do eden od starite pe{a~ki mostovi. Pravat golem plakat koj go zaka~uvaat na mostot i podgotvuvaat prespaketi za prisutnite novinari, {to vklu~uva izve{taj od nivnoto istra`uvawe, stranica so informacii za nivnata organizacija i za kampawata, plasti~na kesa za |ubre i ~ift gumeni rakavici. Po konferencijata za pe~at izveduvaat akcija za ~istewe vo koja se vklu~eni nivnite volonteri, a gi pokanuvaat i novinarite da im se pridru`at. Pisma do urednikot: Bidej}i edna od silnite strani na “Ekomok” e negovata grupa volonteri, tie po~nuvaat da pi{uvaat pisma do urednikot na nedelnikot. Nivnite pisma se fokusirani na baraweto op{tinata da go pro{iri podra~jeto od koe organizirano }e go sobira smetot, kako i na odviknuvaweto na lu|eto da go frlaat smetot vo rekata. Nivnite volonteri oddelno posetuvaat nekoi po~ituvani ~lenovi na zaednicata, kako profesori, direktorot na bolnicata, liderite na delovnata zaednica, i baraat od niv i tie da napi{at pisma. Za sekoj od ovie vlijatelni poedinci tie podgotvuvaat po edna stranica so informacii so delumno razli~en fokus. Na primer, posledicite od zagaduvaweto vrz zdravjeto na lu|eto, korista za biznisot dokolku bregovite na rekata se ~isti i mo`at da se iskoristat za kafeani ili za slobodni aktivnosti. Brifing za novinarite: “Ekomok” go pokanuva gradona~alnikot na Milenovo i direktorot na op{tinskoto komunalno pretprijatie na neformalen brifing za nekolku lokalni novinari koi ja sledat nivnata kampawa. Celta na brifingot e bez pritisok od kamerite i mikrofonite da se diskutira za mo`nosta organiziranoto sobirawe na smetot da gi opfati i selata po tekot na rekata. Tie doveduvaat nezavisen moderator - profesorot po biologija od lokalnoto sredno u~ili{te, i go utvrduvaat """ dnevniot red na diskusijata. Na dnevniot red se nao|a izve{taj od op{tinata za toa {to se prezema vo momentov, diskusija za resursite koi }e bidat potrebni za pro{iruvaweto na podra~jeto za organizirano sobirawe na smetot i na~inite za zgolemuvawe na svesta na lu|eto od selata. "Analiza na odgovorot [to be{e nivniot predizvik? Ovaa grupa se soo~i so nekolku predizvici, od koi prviot e da privle~at vnimanie i da steknat kredibilitet. Bidej}i nivnite ~lenovi prete`no se mladi, a nivnata grupa e formirana neodamna, }e mora da prodol`at da rabotat naporno za mediumite seriozno da gi sfatat. Drug predizvik be{e faktot {to imaa razli~ni celni grupi i malku slo`ena poraka. Iako mo`ebi nivnata kampawa be{e efektivna, verojatno }e be{e polesno ako se koncentriraa prvo na ednata, a potoa na drugata od dvete sekundarni poraki. Gi ograni~uva{e i nivniot mal buxet, no, sepak, uspeaja da gi nadminat ovie ograni~uvawa, izbiraj}i kreativni i evtini alatki za odnosi so mediumite. [to napravija kako {to treba? Grupata izbra nekolku efektivni i evtini metodi za privlekuvawe na vnimanieto preku mediumite. Konferencijata za pe~at be{e dobar na~in da mu se pristapi na problemot zaedno so op{tinata, bez sozdavawe neprijatelska atmosfera. Brifingot za novinarite, isto taka, be{e dobar na~in “Ekomok” da izgradi odnosi so konkretni novinari, koi potoa mo`at da prodol`at da izvestuvaat za ekolo{kite pra{awa vo gradot. [to mo`ele drugo da napravat? Po prvata konferencija za pe~at, “Ekomok” mo`ebi go zagubi interesot na elektronskite mediumi okolu pra{aweto da se ubedat `itelite da prestanat da frlaat smet vo rekata, bidej}i potoa ne napravi nikakvi nastani pred kamerite i mikrofonite. Mo`ele da razmislat da izvedat u{te edna akcija za ~istewe i da ispratat soop{tenie za pe~at do elektronskite mediumi, vo koe bi gi povikale `itelite da im se pridru`at. Mo`ele i da se obidat nekoi od nivnite ~lenovi da se pojavat kako gosti na televiziskite kontaktni emisii ili vo intervjua. Kolku pove}e intervjua dava grupata po izjavite od konferencija za pe~at, tolku }e bide pogolem brojot na lu|eto {to kampawata }e ja sfatat kako dolgotraen proces, a grupata }e ja prepoznaat kako seriozna sila vo zaednicata. Koi drugi ~ekori }e im gi predlo`evte na va{ite kolegi dokolku bevte ~len na “Ekomok”? | "Implementirawe na mediumskiot plan Bez ogled koi alatki }e gi izberete, najdobar pat za dobli`uvawe do mediumite e preku zapoznavawe na novinarite. Postojan i cvrst odnos so niv mo`e da se razvie samo preku redovni sredbi i telefonski razgovori. Zapomnete gi slednive nekolku soveti: " Prou~ete gi mediumite i identifikuvajte gi onie koi ja sledat va{ata tema. Izgradete ja va{ata baza na podatoci za mediumite okolu ovie novinari. " Ne ~ekajte novinarite da vi se javat, za{to toa se slu~uva retko. Identifikuvajte nekoj novinar ~ija rabota ve impresionirala. Javete mu se vo redakcijata i ~estitajte mu. Ova se slu~uva tolku retko {to toj sigurno }e bide zadovolen {to ste go napravile prviot ~ekor za da stapite vo kontakt. Podobro }e bide i dokolku imate da mu ponudite prikazna. " Vospostavete i odr`uvajte redovna komunikacija. Davajte im idei za prikazni i pomagajte im pri pokrivaweto na temite. " Davajte im kvalitetni informacii. Bidete kratki! Pove}eto novinari sekojdnevno dobivaat mnogu “hartii”. Zapomnete: Bidete dobar izvor! " Poka`ete interesirawe za nivnata rabota. Raspra{ajte se za rokovite na izdanijata ili programite na koi rabotat tie. Ne gledajte ja va{ata rabota vo komunikacijata so mediumite kako zada~a da dobiete ne{to od urednicite i reporterite; va{ata funkcija, vsu{nost, e da im pomognete vo nivnata rabota. " Pomognete im da utvrdat ramki za va{ite temi na na~in {to }e gi ubedi nivnite urednici deka va{ata prikazna e va`na. Duri i ako i vie i novinarot mislite deka prikaznata e interesna, ima i mnogu drugi vesti {to se podednakvo va`ni! Sledete {to se slu~uva vo mediumite, bidete podgotveni da ja povrzete va{ata tema so drugi tekovni diskusii i nastani. " Odgovorete vedna{ na nivnite pra{awa. Novinarite imaat rokovi i najverojatno }e vi se javat polovina ~as pred da im izmine rokot. Ako ne ste podgotveni da im odgovorite na pra{awata vo istiot mig, pobarajte nekolku minuti za da se podgotvite i javete im se povtorno so gotovi informacii. " Izbegnuvajte: “Ne znam”. Priznajte deka vo momentot nemate takvi informacii i ka`ete mu na novinarot deka }e mu se javite podocna. Pogri`ete se NAVISTINA da mu se javite so odgovor. " Ispolnuvajte gi vetuvawata. Ako na nekoj medium ste mu vetile ekskluzivna prikazna, po~ituvajte go vetuvaweto i pridr`uvajte se do vremenskiot raspored dogovoren so toj medium. " Bidete konkretni. Koga razgovarate so novinar, imajte fakti, imiwa i detali {to }e ja poddr`at va{ata prikazna. Treba da bidete dobro organizirani, vo slu~aj novinarot da pobara dodatni detali za nekoja prikazna ili za faktite {to gi prezentirate. Bidete konkretni vo pogled na va{ata prikazna. " Neoficijalno. Koga razgovarate so novinarite, ni{to ne e neoficijalno. "Razbirawe na mediumite od gledna to~ka na novinarite Novinarite se obiduvaat da sozdadat vesti i da pi{uvaat prikazni za koi smetaat deka }e bidat interesni za po{iroka publika. Toa treba da go pravite i vie. Toa {to va{ata organizacija pravi prekrasni ne{ta, ne zna~i deka tie avtomatski se i interesni. “Pakuvaweto” mo`e da bide mnogu va`no za toa dali va{ata prikazna }e bide interesna ili }e bide frlena. Imaginacijata e va{ata najgolema vrednost, osobeno ako imate ograni~en buxet. Treba da prezentirate poseben agol na gledawe na va{ata prikazna, za taa da privle~e mediumsko vnimanie. Potencirajte ja sekoja karakteristika na va{ata prikazna {to ja pravi neobi~na ili nesekojdnevna. No, isto taka }e mora da se fokusirate i vrz slednive karakteristiki: " Navremeni informacii: Pogri`ete se va{ata informacija da e od tekoven interes za javnosta. " Lokalen interes: Potrudete se prikaznata {to ja raska`uvate da bide va`na za publikata na vesnikot, radioto ili televizijata. Lokalizirajte ja prikaznata {to ja raska`uvate za da go zgolemite nejzinoto zna~ewe i va`nost za publikata. " @ivotni prikazni: Vo va{ata prikazna pobarajte go emotivniot element ili, pak, nekoja univerzalna vistina, so {to }e ja trognete va{ata publika. " Konflikt: Novinarite sakaat da izvestuvaat za prikazni vo koi postoi vnatre{en konflikt, kade {to ima sprotivstaveni strani ili koga ima re{enie za nekoj dolgotraen konflikt. " Slavna li~nost: Javnosta ~uvstvuva izvesna fascinacija kon lu|eto i ne{tata koi se pro~ueni. Ne potcenuvajte ja neodolivata mo} na slavnite li~nosti. " Verodostojnost: Novinarite osobeno se zagri`eni za verodostojnosta na izvorite koi im davaat idei za prikazni. Pogri`ete se va{ite informacii da bidat apsolutno to~ni i nivnata verodostojnost da mo`at da ja potvrdat i nezavisni izvori. Smetajte na rokovite. Najdobriot na~in da zapo~nete telefonski razgovor so koj bilo novinar e da se pretstavite i da pra{ate: “Dali imate nekolku minuti za da porazgovarame ili imate rabota {to treba da ja zavr{ite vo odreden rok?”. Ako novinarot odgovori deka e zafaten ili deka treba da ja predade prikaznata vo odreden rok, pra{ajte go koga e najdobro povtorno da se javite, a potoa u~tivo i brgu zavr{ete go razgovorot. Op{to zemeno, najdobro vreme za da im se javite na novinarite e pretpladne ili pred 13 ~asot. Izbegnuvajte na novinarite da im se javuvate koga go zatvaraat vesnikot ili gi podgotvuvaat svoite emisii, osven ako ne vozvra}ate nekoj nivni iten povik. | ! II Alatki [1] Soop{tenie za pe~at [2] Konferencija za pe~at [3] Brifing za novinari [4] Poseta za novinari Studija na slu~aj: Kako da ja napravite VIDLIVA va{ata rabota? [5] Intervju [6] Ubeduva~ko pismo [7] Mediumski nastani [8] Drugi formi Soop{tenie za pe~at [1] Soop{tenieto za pe~at se edno od najupotrebuvanite formi na komunikacija so mediumite. Celta e da se isprati poraka do mediumite i da im se ovozmo`i tie da ja prenesat do javnosta. Dobroto soop{tenie za pe~at koristi fakti, statisti~ki podatoci i citati, no pred s$ ima prikazna {to e interesna za objavuvawe i e navremena. Soop{tenieto za pe~at mo`e da: " Najavuva ne{to {to }e se slu~i naskoro, kako sve~eno otvorawe ili specijalen nastan; " Gi informira mediumite za po~etokot ili za krajot na nekoja kampawa, proekt ili programa; " Gi promovira rezultatite na nekoja anketa; " Prezentira ne{to novo za nastan {to ve}e se slu~il; " Obezbeduva informacii za s$ drugo {to smetate deka javnosta treba da go znae. Postojat pove}e vidovi soop{tenija za pe~at vo zavisnost od toa kakvi se va{ite celi. Soop{tenieto za pe~at mo`e da prezentira stav za nekoe pra{awe, pozicija ili mislewe. Isto taka, toa mo`e i da promovira nekoj va`en iden nastan. Mo`e da sodr`i prognozi za idniot razvoj na organizacijata i nejzinata rabota. Ako e potrebno, mo`e i da se iskoristi za ne{to da se negira. Soop{tenijata za pe~at, kako forma na komunikacija, mo`e da se koristat kako redoven metod za komunicirawe so mediumite ili kako del od nekoja kampawa {to bi vklu~uvala i intervjua, objavuvawe podatoci, organizirawe konferencii za pe~at, izlo`bi i drugi nastani. Soop{tenieto za pe~at treba da bide fakti~ko, navremeno i da vklu~uva informacii interesni za objavuvawe. Treba da znaete komu da mu go ispratite soop{tenieto za pe~at i vo nego zadol`itelno da go navedete liceto za kontakt vo va{ata organizacija i negoviot telefonski broj. "| # Soop{tenieto za pe~at }e bide ignorirano ako: " Nalikuva na promotivna bro{ura. " Ima kup podatoci, no ne i konkretna informacija. " Mediumot na koj ste go ispratile ne e soodveten za toj vid prikazna. "Kako se pi{uva soop{tenie za pe~at? Soop{tenieto za pe~at mora da sodr`i: Koj? Subjektot na prikaznata mora da bide identifikuvan i opi{an. [to? Predmetot ili nastanot {to se pokriva mora da bide jasen. Koga? Datumot, denot i ~asot na sekoj spomnat nastan {to se slu~il ili se najavuva treba da bide jasen. Zo{to? Pri~inata zo{to prikaznata ili nastanot e zna~aen mora da bide objasneta. Kade? Lokacijata na nastanot treba da bide navedena, zaedno so upatstva kako da se stigne dotamu. Kontakti! Navedete gi telefonskite broevi, faksovite, i-mejl adresite i liceto za kontakt od va{ata organizacija. Struktura na soop{tenieto za pe~at: Naslov: Soop{tenijata za pe~at treba da bidat kratki i informativni. Naslovot e {ansa da go privle~ete vnimanieto na mediumite. No, za da go napravite toa kako {to treba, potrebno e vreme za da promislite kako naslovot ja zasiluva va{ata poraka. Zamislete si go va{iot naslov na prvata stranica od va{iot lokalen vesnik! Glava: Najva`nite fakti treba da se stavat vo prviot pasus, odnosno vo t.n. glava. Glavata gi sodr`i odgovorite na pra{awata: Koj? [to? Koga? Zo{to? Kade? Taa treba da bide napi{ana so samo nekolku kratki re~enici. Kako ne treba da izgleda glavata na soop{tenieto: Kako treba da izgleda glavata na soop{tenieto: Op{tinata Buenavistika go ispra}a ova soop{tenie za pe~at za da ve informira za konferencija za pe~at {to }e se odr`i deneska rano popladne vo Gradskoto sobranie. Se o~ekuva gradona~alnikot da zboruva za neodamne{nite problemi so vodosnabduvaweto po zagaduvaweto {to se slu~i sino}a. Vodata za piewe }e bide dostavena denes od 8-10 ~asot pretpladne, so 10 cisterni, {to e dovolno za dene{nite potrebi na gra|anite. Vodata za piewe vo gradot Rankevo }e bide dostavena denes, od 8 do 10 ~asot pretpladne. Op{tinata Buenavistika }e obezbedi 10 cisterni so voda za piewe, {to }e bide dovolno za dene{nite dnevni potrebi na site gra|ani. Site detali }e gi soop{ti gradona~alnikot na dene{nata konferencija za pe~at vo Gradskoto sobranie vo 2 ~asot popladne. Tekst: Najva`nite raboti, duri i ako se slu~ile posledni, treba da se stavat prvi. Detalite koi se najmalku va`ni za nastanot treba da se navedat kon krajot na prikaznata. Toa im ovozmo`uva na urednicite da gi isfrlat bekgraund informaciite, ako moraat, bez da gubat od svoeto vreme pri podgotvuvaweto na vestite i po~ituvaweto na rokovite. Etiketa: Sekoga{ stavete kratko rezime na va{ata izjava za misijata ili “etiketa” {to gi dava klu~nite bekgraund informacii za va{ata organizacija, a mo`e da vklu~uva i op{to rezime na va{iot proekt, brojot na lu|eto, finansiskite sredstva i informacii za va{ite partneri. Etiketata mo`e da bide vgradena vo tekstot na soop{tenieto za pe~at, za da pomogne vo objasnuvaweto zo{to e vklu~ena va{ata organizacija. Kontakt informacii: Ne zaboravajte da gi navedete imeto i telefonskiot broj na va{iot portparol ili mediumski koordinator. Ovaa informacija stavete ja na vrvot na stranicata od va{eto soop{tenie za pe~at, nasproti logoto na va{ata organizacija, i pogri`ete se taa da se najde na sekoja stranica od soop{tenieto (vo slu~aj stranicite da se izme{aat vo faksot). Fotografii: Ako imate, mo`ete da koristite fotografii za da ja ilustrirate va{ata vest, ili informirajte gi mediumite deka fotografiite im se na raspolagawe. ZABELE[KA: Sekoga{ proveruvajte dali soop{tenieto za pe~at stignalo do mediumite. Javete se na telefon i ako ne bilo primeno, vedna{ ispratete go povtorno. "Distribucija Dodeka go pi{uvate soop{tenieto za pe~at treba da gi definirate i celnite mediumi i da gi imenuvate konkretnite novinari na koi }e im go distribuirate soop{tenieto. Doznajte gi nivnite rokovi za predavawe na tekstovite i ostavete si dovolno vreme za otkako }e im gi ispratite informaciite po faks ili po elektronska po{ta, da im se javite i na telefon. Vo Makedonija e najdobro soop{tenieto za pe~at da im go dostavite na novinarite pred 13 ~asot. Ako va{eto soop{tenie za pe~at e odgovor ili pojasnuvawe na nekoj pogre{en novinarski tekst, javete se vo mediumot i ka`ete im deka im ispra}ate soop{tenie, za tie {to e mo`no pobrgu da mu go predadat na odgovorniot urednik ili novinar. Ako imate vebstranica, objavete go soop{tenieto za pe~at poskoro i na vidlivo mesto. $| % REGIONALEN DEMOKRATSKI KAMP ZA LIDERI Vojdan ^ernodrinski 2A Skopje, Makedonija tel/faks:+389 2 111 111 E-mail:

Soop{tenie za pe~at Sredno{kolci - funkcioneri vo lokalnata samouprava V ~etvrtok 3-ti juli, vo Kriva Palanka, nevladinata organizacija “Prijateli na Makedonija” }e go organizira tretiot po red Regionalen demokratski kapm za lideri. Vo rabotata na ovoj kamp }e bidat vklu~eni {eesetina sredno{kolci od deset op{tini vo Makedonija koi }e simuliraat ve`ba na tema “funkcionirawe na lokalnata samouprava”. Preku ovaa ve`ba, u~esnicite }e se zapoznaat so osnovnite principi na demokratijata i }e prakticiraat donesuvawe odluki preku upravuvawe so osnovnite funkcii na lokalnata samouprava. Vo rabotata na kampot }e u~estvuvaat i direktorot na Kancelarijata za tranzicii na USAID, g-din Dejvid Tejlor i zamenikot direktor na USAID vo Makedonija, g-|a Alfreda Bruer. Po~nuvaj}i od avgust 2002 godina vo trite kampa dosega u~estvuvale vkupno 180 sredno{kolci od cela Makedonija. Rabotata na kampovite finansiski e podr`ana od Inicijativata za gradewe doverba vo Makedonija (CBI), programa na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, implementirana preku Me|unarodnata organizacija za migracii (IOM). Pomo{ vo organiziraweto na kampovite dadoa i Regionalnata agencija za razvoj od Kriva Palanka i op{tinata Kriva Palanka. Za dopolnitelni informacii, kontaktirajte ja kancelarijata na Regionalniot demokratski kamp za lideri na tel: 02/999 999 ili e-mail:

Lice za kontakt: Yvonko Gelev mobilen tel: 070/ 999 999 e-mail:

SOVETI: " Ograni~ete go soop{tenieto na edna stranica (30 reda). Podobro da e i pokratko. " Upotrebuvajte kratki re~enici, ako e mo`no so maksimum 20 zborovi. " Ako spomnuvate nekoja li~nost, treba da i go navedete celoto ime i prezime, nejzinata funkcija i nekoi dopolnitelni podatoci od nejzinata biografija. " Imajte predvid deka soop{tenieto za pe~at ne e nameneto samo za edna celna grupa, tuku e za po{iroka publika. " Koga spomnuvate organizacii ili institucii, prvo napi{ete go celiot naziv i stavete ja kratenkata vo zagradi, a vo ostatokot od tekstot koristete ja samo kratenkata. " Izbegnuvajte akademski stil ili nepoznati stranski zborovi. Koga upotrebuvate stranski zborovi ili specifi~na terminologija, najdobro e da go objasnite nivnoto zna~ewe. " Ne zaboravajte go praviloto za pette pra{awa. " Glavnata poenta stavete ja prva, a ne posledna. " Ne po~nuvajte so objasnuvawe za organizacijata, za nejzinata rabota itn.. Tie informacii ostavete gi za etiketata/ zavr{niot pasus. " Barem eden den pred planiraniot datum za ispra}awe na soop{tenieto do mediumite, treba da isplanirate kako toa }e izgleda i kakva }e bide negovata sodr`ina. " Ako va{ata prikazna ima silen vizuelen element, ka`ete koga, kade i kakvi vidovi fotografii mo`at da se snimat. &| ' Konferencija za pe~at [2] Eden od najvoobi~aenite na~ini za promocija na va{ite vesti i aktivnosti e organizirawe i odr`uvawe konferencija za pe~at. No, taa se svikuva samo ako imate da soop{tite ne{to unikatno i va`no, da ka`ete ne{to novo, ili za da odgovorite brgu na nekoja golema vest, a nemate vreme da mu se obratite na sekoj medium oddelno. Koristeweto na konferencijata za pe~at kako komunikaciska vrska so javnosta e ednostavno, evtino i mnogu efikasno. Taa }e vi ovozmo`i da odgovorite na pra{awata na novinarite i otvoreno da progovorite za nekoi klu~ni temi i nastani. Potrudete se vestite {to treba da gi prenesete da gi artikulirate precizno i na interesen na~in. Potrudete se dobro da ja podgotvite konferencijata za pe~at, a va{iot portparol podgotvete go za neo~ekuvani pra{awa koi novinarite bi mo`ele da mu gi postavat. Ako za vreme na konferencijata za pe~at se slu~at gre{ki ili nekoi nepredvideni situacii, tie lesno mo`at da stanat glavna tema ili naslov vo vestite. Ova e ne{to {to ne go posakuvate. Zatoa, vodete smetka toa da ne vi se slu~i i sekoga{ bidete najdobro podgotveni. "Kako se organizira konferencija za pe~at? Pred da organizirate konferencija za pe~at, razmislete dali e navistina neophodno da ja zaka`ete, ili e podobro da informirate so izjava preku soop{tenie za pe~at, prosledeno so telefonski povici. Pred da odlu~ite da svikate konferencija za pe~at, treba ne samo da razmislite za sodr`inata (koj }e zboruva, {to }e se ka`e i kolku }e trae), tuku i da zemete predvid deka e va`en i formatot (kade }e se odr`i konferencijata i kako }e bide organizirana, kolku mediumi }e pokanite). Konferencijata za pe~at ne treba da nalikuva na predavawe. Vo zavisnost od brojot na govornicite, ograni~ete gi nivnite prezentacii na razumen vremenski interval, ostavaj}i dovolno vreme za odgovarawe na pra{awata od novinarite. Ako e potrebno, obezbedete prevod, a soop{tenieto za pe~at i drugite materijali napi{ete gi na pove}e od eden jazik, vo zavisnost od publikata. Toa mo`at da bidat razli~ni lokalni jazici, kako i stranski jazici ako imate stranski gosti ili novinari. """ Lokacija Vo zavisnost od toa {to treba da go soop{tite, od lokacijata na va{ata kancelarija i od buxetot, obidete se za odr`uvawe na konferencijata za pe~at da izberete lokacija do koja mediumite }e dojdat lesno. Va{ata kancelarija mo`e da bide adekvatno mesto, ako imate dovolno prostor. Ili, pak, razmislete za klubot na novinari ili vo salata za konferencii za pe~at vo zgradata na nekoj dr`aven organ, pa duri i vo nekoja hotelska soba vo centarot na gradot. Prostorijata treba da bide dovolno golema za vo nea udobno da se smestat 20 otsto pove}e od brojot na gostite koi gi o~ekuvate, no ne i premnogu golema za grupata da ne se ~uvstvuva izgubena vo prostorot. Izberete prostorija {to }e ja ima potrebnata elektri~na instalacija za va{ata oprema za prezentacija i za brojot na televiziskite ekipi {to gi o~ekuvate. Pri izborot na prostorot, imajte predvid deka publikata treba da bide blisku do prezenterite, no i deka treba da postoi jasna distinkcija pome|u prezenterite ili doma}inite na nastanot i publikata. Ako e mo`no, najdobar izbor e amfiteatar, bidej}i ima najdobra akustika, kamermanite mo`e da se postavat na nekolku agli, a publikata }e se ~uvstvuva prijatno vo prostorot. Dobra opcija e i obi~na prostorija vo forma na u~ilnica, so golema tabla svrtena kon stolovite. Takviot prostor obezbeduva dobri vizuelni uslovi za prezentacija i }e go fokusira vnimanieto na publikata vrz govornicite. Vo ovoj slu~aj, ne zaboravajte vo sredinata na sobata da ostavite dovolno {iroka pateka me|u stolovite, po koja }e se dvi`at kamermanite i fotografite. Ako e mo`no, izbegnuvajte dolgi masi za banketi, bidej}i novinarite za vreme na prezentacijata }e bidat fokusirani na svoite kolegi, a kamermanite i fotografite te{ko }e mo`at da napravat snimki od va{ata prezentacija. Tehni~ki pra{awa Proverete ja prostorijata kade }e se odr`uva konferencijata za pe~at nekolku ~asa pred po~etokot na nastanot. Proverete dali celata oprema funkcionira i dali se ispolneti tehni~kite uslovi. Ako koristite podium, pogri`ete se toj da bide postaven kako {to treba i da e vo edna boja. Sinata se smeta za najdobra boja za pozadina - deluva smiruva~ki i dobra e za na televizija. Od yidovite trgnete gi site sliki i otstranete gi ogledalata. Zad podiumot so govornicite postavete go logoto ili plakatot na va{ata organizacija, za da go snimat televiziskite kameri i fotografite. Logoto mo`e da go postavite blisku do mikrofonot, a vo blizina stavete gi grafikonite koi }e gi koristite. Dvapati proverete dali " Ozvu~uvaweto raboti (ako e potrebno); " Stativot za mikrofoni i mikrofonite funkcioniraat (ako e potrebno i ako gi ima); " Ima dovolno priklu~oci za kamerite; " Ima spisok za zapi{uvawe i materijali. !|! Vreme Mnogu e va`no da smetate na vremeto. Op{to zemeno, vo Makedonija najdobro vreme za odr`uvawe konferencija za pe~at e pome|u 10 i 13 ~asot. Vo sprotivno, rizikuvate da nema odyiv od medimuite. Vo Makedonija novinarite obi~no po~nuvaat da rabotat okolu 9 ~asot (osven vo radiostanicite). Krajnite rokovi za predavawe na tekstovite vo pe~atenite mediumi se rano popladne. Potrudete se va{ata konferencija za pe~at da ne se odr`uva vo isto vreme so nekoj drug va`en nastan ili so druga konferencija za pe~at. Proverete vo nekoja od golemite novinski agencii dali se slu~uvaat i drugi nastani vo isto vreme. Vremetraewe Vremetraeweto na konferencijata za pe~at e mnogu bitno. Taa ne treba da trae podolgo od 45 minuti. Trudete se da ostanete fokusirani vrz edna tema i vo vovednoto obra}awe u~tivo istaknete gi pravilata i potsetete gi novinarite deka }e odgovarate samo na pra{awa koi se povrzani so va{iot nastan. Toa ne zna~i deka ne treba da bidete podgotveni za neo~ekuvanoto. Struktura Ako imate moderator, toa obi~no pomaga konferencijata za pe~at da se odviva spored planot. Moderatorot treba da gi pretstavi site u~esnici po ime, funkcija i organizacija (mediumite ovie podatoci treba da gi dobijat i vo pismena forma); da go kontrolira vremeto na prezentaciite i sesiite za pra{awa i odgovori; i da ja zatvori konferencijata za pe~at. Po~etok: Moderatorot ili voditelot ja pozdravuva publikata i gi pretstavuva govornicite. Sekoe lice treba da bide pretstaveno so celoto ime i prezime i so funkcijata. Izjavi: Izjavite treba da bidat kratki, jasni i konkretni, i vkupno ne podolgi od 15 minuti. Imajte gi izjavite i vo pismena forma i na pove}e jazici (ako e potrebno). Na krajot na konferencijata za pe~at podelete im gi na novinarite. Pra{awa: Sekoj novinar {to postavuva pra{awe treba da si go ka`e imeto i mediumskata organizacija koja ja pretstavuva. Ako novinarot ne samo {to pra{uva, tuku se obiduva i da otvori nekakva debata, potrudete se da ne bidete vovle~eni vo nea. Zatvorawe: Moderatorot ili voditelot treba da i se zablagodari na publikata i da ja povtori glavnata poraka ili informacija na konferencijata. SOVETI: " Ne izbegnuvajte da odgovorite na pra{awata. " Ne velete deka }e odgovorite podocna, a potoa da ne odgovorite. " Ne velete: “Nemam komentar” ili: “Ne znam”. Ako ne ste podgotveni da dadete precizen odgovor, najdobro re~ete: “Odgovorot }e go dobiete vo tekot na denot”, i potrudete se toa navistina da bide taka. " Ako vi postavat pra{awe koe e nadvor od temata, odgovorete go, no potoa obidete se da se vratite na glavnata tema na konferencijata za pe~at. " Ne zaboravajte deka ne se pretstavuvate samo sebesi, tuku i va{ata organizacija. " Prviot prezenter treba da gi rezimira pette pra{awa vo edna kratka izjava {to }e se fokusira vrz tri glavni to~ki i nema da trae podolgo od 5 minuti. " Pravilata ka`ete gi odnapred: kolku }e trae konferencijata, kolku vreme e predvideno za pra{awa i odgovori i dali po nea ima mo`nost za oddelni intervjua (prvenstveno za TV i za radiostanicite na koi im trebaat konkretni kratki izjavi za nivnite prilozi). " Podgotvete spisok na koj novinarite }e se potpi{uvaat koga }e pristignat na konferencijata za pe~at. Neka go navedat nivnoto ime, funkcija, organizacija i kontaktni informacii (broj na mobilen telefon, faks, i-mejl adresa). Podatocite mo`e da gi iskoristite za da ja a`urirate va{ata baza na podatoci. Ova }e vi pomogne da gi identifikuvate i da stapite vo kontakt so onie mediumi ~ii novinari prisustvuvale na va{ata konferencija za pe~at. Toa ovozmo`uva da stapite vo kontakt so niv i da im dadete dopolnitelni informacii, ako smetate deka e potrebno. " Vo pove}eto slu~ai, na konferencijata za pe~at treba da ima najmnogu dvajca govornici i eden ekspert za temata. " Koga }e ja distribuirate pokanata za konferencijata, ne zaboravajte gi nacionalnite novinski agencii. Pove}eto od niv do korisnicite ispra}aat spisok na dnevni nastani. ! |!! RASPORED Edna nedela pred konferencijata za pe~at: Proverete ja prostorijata; Rezervirajte ozvu~uvawe i mikrofoni; Dizajnirajte i izrabotete pozadina; Napravete spisok za potpi{uvawe na novinarite i pres-paketi; Pokanite ispratete gi po faks, po{ta ili preku li~na isporaka na: urednicite, redakciite, reporterite, nacionalnite novinski agencii. Eden den prethodno: Formalizirajte go redosledot na govornicite i koj {to }e ka`e; Javete im se na site relevantni mediumi i insistirajte na nivno prisustvo; Ispe~atete gi imiwata i funkciite na govornicite za da im gi dadete na mediumite. Toa utro: Povtorno proverete ja prostorijata nekolku ~asa pred po~etokot na konferencijata za pe~at; Proverete ja celata oprema i elektrikata. Za vreme na konferencijata za pe~at: Napravete spisok za prisustvo na novinarite so nivni imiwa i adresi; Podelete pres-paketi (vidi ja listata za proverka na pres-paket na str. 39); Podelete ispe~aten spisok na u~esnici; Obratete se so voveden zbor i pretstavete gi govornicite; Na barawe, dogovorete i oddelni intervjua; Snimajte ja konferencijata na audiolenta i napravete fotografii za interna upotreba i za publikacii. Po konferencijata za pe~at: Ispratete im pres-paket na onie koi ne do{le na konferencijata za pe~at; Javete im se na nekoi novinari koi ne do{le, no ne bidete premnogu agresivni; Sledete gi i snimajte gi izve{taite na lokalnite elektronski mediumi i ise~ete gi napisite objaveni vo pe~atot; Soberete gi materijalite na edno mesto i {to poskoro ispratete im gi na u~esnicite zaedno so kus izve{taj. Brifing za novinari [3] Brifingot za novinari e forma na komunikacija so mediumite, ~ija glavna cel e informirawe na novinarite, namesto preku niv direktno da se informira javnosta. Tie mo`at da se iskoristat i za da se dade informacii za sledni prikazni. Ova mo`e da bide efikasen metod va{ite idei za prikazni da im gi prezentirate na novinarite i e dobra mo`nost za sredba na va{iot personal so niv. Brifingot mo`e da se organizira kako zatvorena konferencija za pe~at, na koja novinarite dobivaat podetalni informacii otkolku na voobi~aenite konferencii za pe~at, bez kameri, fotografi i mikrofoni. Toj ~esto se smeta za neformalna komunikacija so mediumite. Odr`uvaweto redovni brifinzi (edna{ mese~no) na novinarite im dava informacii koi tie mo`e da gi iskoristat za prikazni. Prikaznite koi proizleguvaat od brifinzite za novinari mo`e da pomognat i vo naporite na va{ata organizacija da dobie pogolemo prisustvo vo mediumite. Duri i ako ne gi organizirate edna{ mese~no, mo`e da gi koristite sekoga{ koga }e po~uvstvuvate potreba da im dadete najnovi informacii za va{ite postignuvawa, da gi informirate za rezultatite na nekoe istra`uvawe ili inicijativa, ili da gi zapoznaete so nekoja tema od lokalno zna~ewe. Brifinzite se obi~no odli~en i evtin (od organizaciski i od tehni~ki aspekt) na~in va{iot personal odgovoren za delovnata politika da se sretne so novinarite i so niv da razmeni informacii i mislewa. Mo`ete da gi organizirate nadvor od va{ite delovni prostorii, na lokacijata kade {to se izveduva proektot ili vo sorabotka so drugi partneri, ako e toa adekvatno. No, zapomnete deka iako se tie neformalni, ni{to ne e “neoficijalno”. "Kako se organizira brifing za novinari? Najdobro e brifinzite za novinari da se organiziraat vo sala za konferencii ili vo nekoja golema kancelarija. Ne se pokanuvaat site mediumi. Izberete gi onie koi se najrelevantni za va{ite temi i pokanete 6 do 12 novinari. Imajte predvid deka treba da pokanite dvojno pogolem broj otkolku {to o~ekuvate da dojdat i deka nekoi novinari “}e otpadnat” vo posleden moment. """ !"|!# Sekoga{ e korisno da podgotvite pe~ateni materijali i dopolnitelni informacii. Ako odr`uvate redovni brifinzi za da gi zapoznaete mediumite so va{ite najnovi dostignuvawa i so slednite aktivnosti, za novinarite podgotvete kopii od biltenot, dokolku go imate (vidi: Bilteni, str. 51), raspored na slednite nastani i, mo`ebi, edna stranica so postignuvawa ili selektirani neodamne{ni uspesi. Vo drugi slu~ai, brifingot go organizirate za da pretstavite odredeni informacii, kako {to se rezultati od istra`uvawa ili strate{ki planovi, so {to na novinarite }e im dadete informacii za nekoja lokalna tema za koja bi sakale pove}e da se zainteresiraat. Vo toj slu~aj treba da podgotvite jasni izve{tai vo pismena forma (ne pove}e od ~etiri stranici), so osnovnite informacii koi }e gi prezentirate, i da im dadete kopii od site grafikoni, tabeli ili dijagrami koi }e gi koristite. Dobro e da im dadete i spisok na drugi lu|e ili organizacii na koi mo`at da im se obratat za dopolnitelNekolku dena prethodno... ni informacii za temata. Od va{iot tim treba da povikate " Rezervirajte konferenciska najmnogu tri lica da prisustvusala ili pogolema vaat na brifingot. Treba da kancelarija; bidat prisutni portparolot i " Povikajte i li~no pokanete 6 eden ekspert. do12 novinari; Moderiraweto na diskusijata " Potvrdete go u~estvoto na za vreme na brifingot }e poportparolot i na ekspertite mogne va{ata grupa i pokane(2 do 3 lica); tite novinari da imaat plodna " Razvijte gi va{ite temi i diskusija, a ne oficijalna glavnite poenti; prezentacija po koja bi sleduvale pra{awa. Isto taka, mode" Podgotvete pe~ateni ratorot }e se pogri`i vo dismaterijali i dopolnitelni kusijata da ne dominira samo informacii. eden novinar. ]e znaete deka ste bile uspe{ni ako novinarite prodol`at da rabotat na temite od brifingot i ako po~nat da izvestuvaat za niv i ponatamu da istra`uvaat. Toa }e bide o~igledno i ako tie prodol`at da doa|aat na va{ite brifinzi i dokolku po~nat da se obra}aat vo va{ata organizacija kako izvor na informacii, duri i nadvor od kontekstot na va{ite brifinzi. SOVETI: " Za vreme na brifingot, na va{ite govornici pretstavete im gi novinarite i zapoznajte gi me|usebno. " Ponudete im kafe, ~aj ili bezalkoholni pijalaci. " Sekomu dajte mu {ansa da zboruva. " Odr`uvajte kontakti so novinarite i po brifingot. Poseta za novinari [4] Posetata za novinari od lokalnite, nacionalnite, ili od stranskite mediumi mo`e da bide mnogu mo}en alatka za dobivawe poddr{ka i “vidlivost” na proektite i programite. Uspe{nata poseta za novinari }e vi pomogne da izgradite posilen odnos so mediumite i }e vi dade vreme podobro da objasnite koi ste i {to, vsu{nost, pravi va{ata organizacija. Edna od glavnite nameni na posetite za novinari e detalno da se pretstavat uspesite ili dostignuvawata i/ili da se otkrijat slabostite i problemite na proektite i programite. Tie mo`at vizuelno da go doka`at va{eto tvrdewe. Organiziraj}i poseta na novinari, tie dobivaat pristap do rakovodstvoto i partnerite na va{ata kompanija ili organizacija. Posetite se organiziraat so cel va{ata organizacija da ja pretstavat pred izbrani, vlijatelni pripadnici na pe~atot zaradi razgovori lice v lice, {to mo`e da gi zgolemi {ansite za podobro mediumsko pokrivawe na va{ata organizacija. Posetite na novinari mo`at da se organiziraat na nekolku lokacii i aktivnosti i mo`e da vklu~uvaat pove}e razli~ni mediumi. Ne zaboravajte da razmisluvate strate{ki i dobro da se podgotvite. Odnosite sozdadeni preku uspe{na poseta za novinari ne samo {to }e rezultiraat so potencijalni novinski napisi za va{ata organizacija, tuku }e otvorat pat i za ponatamo{no mediumsko vnimanie. "Kako se organizira poseta za novinari? Pred posetata 1. Otkako }e odlu~ite da organizirate poseta za novinari, napravete spisok na site mediumski ku}i {to sakate da gi pokanite. 2. Isplanirajte koj }e bide vklu~en vo nastanot i koi aktivnosti sakate da gi potencirate. Pogri`ete se da gi vklu~ite onie koi se direktno pod vlijanie na va{ata rabota ili direktno gi implementiraat va{ite programi. !$|!% 3. Izberete fokus ili glavna prikazna za posetata, kako i drugi prikazni povrzani so nea, koi mo`at da bidat `ivotni prikazni ili za nadminuvawe na predizvicite vo va{ata rabota. 4. Utvrdete koi novinari se najsoodvetni za nastanot, vrz osnova na nivnata dosega{na rabota ili za kakva organizacija rabotat. 5. Definirajte ja programata, obezbedete prevoz i osve`uvawe za vreme na posetata. 6. Ispratete gi pokanite direktno do novinarite i do nivnite urednici. Ako e potrebno akreditirawe, pobarajte da gi potvrdat imiwata. 7. Kontaktirajte so novinarite po telefon za da go potvrdite nivnoto u~estvo i ne zaboravajte da zapi{ete koj medium }e isprati i kamerman ili fotograf. 8. Smislete plan ili kriteriumi za akreditirawe, ako e potrebno. Ova se voobi~aeni proceduri koga na nastanot u~estvuvaat i gosti od visok rang, kako ambasadori ili va`ni politi~ari. 9. Podgotvete dopolnitelni informacii, statisti~ki podatoci, kni{ki, bro{uri i drugi soodvetni materijali. 10. Potvrdete ja so site partneri programata i site detali za prevozot. 11. Obezbedete dovolno preveduva~i za soodvetnite jazici. ]e vi bide potreben po eden preveduva~ na sekoi tri novinari koi zboruvaat ist jazik. Za vreme na posetata 1. Za vreme na vozeweto do mestoto na posetata, dajte & gi na grupata potrebnite materijali i bidete podgotveni da objasnete {to }e im poka`ete za vreme na posetata. 2. Eden od va{ite partneri ili kolegi neka se sretne so grupata na sekoja lokacija, za da gi pre~eka i da gi zapoznae so toa {to go gledaat. 3. Reakciite na celnata publika i okolinata snimete gi so kamera (ako imate). 4. Ostavete gi novinarite i partnerite ili korisnicite slobodno da razgovaraat. Na toj na~in }e nau~at zo{to raznovidnite aktivnosti, proizvodi ili proekti se va`ni i korisni, {to zna~at tie za zaednicata, kako tie se soo~uvaat so niv, zo{to e toa va`no. 5. Pri krajot na posetata, na novinarite dajte im dodatni pe~ateni informacii so to~nite imiwa na lokaciite, poedincite i grupite, statisti~kite podatoci {to gi imate za va{ata tema ili proekt, bro{uri, fotografii itn.. 6. Po vra}aweto vo kancelarijata, ne zaboravajte da im se javite na novinarite za da vidite dali imaat u{te nekoi pra{awa. SOVETI: " Zapomnete deka novinarite ~estopati se mnogu zafateni i imaat mnogu nepredvidlivi rasporedi, taka {to koga }e gi pokanuvate na poseta za novinari obidete se da bidete kratki i jasni okolu rasporedot na posetata i odu{eveni zaradi nivnoto u~estvo. " Za da gi dovedete ovie reporteri na teren, najverojatno }e treba da gi privle~ete so ne{to, na primer so demonstracija na proizvod, so gosti od visok rang, diskusija za idnite planovi ili so prikazna za vesti. " Imajte odgovor na pra{aweto: “Zo{to da se sretnam so va{ata kompanija/organizacija?” " Imajte na um deka pomala grupa e podobra. Zna~i, ne pove}e od 25 lu|e, vklu~uvaj}i gi i kamermanite i fotografite. " Vnimavajte na vremeto i predvidete dopolnitelno vreme za da stignete od eden sostanok na drug. " Najdobri portparoli za va{ata rabota se onie koi imaat korist od va{iot proekt. Prikaznata za nivnite `ivoti, problemi, gri`i i ceneweto na va{ata rabota }e najde mesto vo delot so fi~er storii. " Oddelete vreme za odnapred da se sovetuvate so va{ite partneri ili korisnici vo vrska so posetata na novinarite. Tie mo`ebi nemaat iskustvo so mediumite, pa zatoa pogri`ete se da znaat {to da o~ekuvaat, koja e porakata, koi se nekoi od mo`nite pra{awa itn.. " Pogri`ete se za vreme na posetata novinarite so sebe da gi imaat site podgotveni materijali {to }e gi zadr`at i po posetata. " Bidete iskreni vo vrska so s$ i ne pla{ete se da gi otkriete problemite ili predizvicite so koi ste se sretnale. Ednostavno, objasnete gi i potoa ka`ete {to prezemate vo momentot za nivno nadminuvawe. Lista za proverka na pres-paketot: " Soop{tenie za pe~at ili izjava so lice za kontakt i telefonski broj; " Lista na fakti za temata (temite); " Citati, komentari, potvrdeni so soodvetni citati od politi~ari i od drugi va`ni lobisti; " Ise~oci od vesnicite za temata; " Tabeli, grafici, fotografii ili drugi vizuelizacii, kako posteri, letoci, primeroci od proizvodi i sl.; " Kratki biografii na glavnite govornici; " Opis na va{ata grupa/organizacija ili na proektot (na edna stranica); " Spisok na site involvirani grupi i nivni kontakt informacii. !&|!' Studija na slu~aj: Kako da ja napravite VIDLIVA va{ata rabota? "Mediumski predizvik Institutot za razvoj na zaednicite e osnovan vo 2000 godina i raboti so ruralnite zaednici {irum zemjata. Tie se pred zavr{uvaweto na nivniot stoti proekt i baraat na~ini za promovirawe na rabotata i misijata na nivnata organizacija. Sega imaat doka`ani uspesi vo rabotata i smetaat deka mo`at da privle~at pove}e zaednici da se vklu~at ako soodvetno gi publiciraat postignuvawata na zaednicite so koi tie sorabotuvale. Institutot gi poddr`uva lokalnite inicijativi za podobruvawe na `ivotniot standard vo ruralnite zaednici, preku unapreduvawe na sposobnosta na `itelite za samoorganizirawe, identifikuvawe na finansiskata poddr{ka, a potoa i preku implementirawe na potrebnite promeni. Nivnite proekti ramnomerno se podeleni na onie koi gi podobruvaat uslovite vo obrazovnite ustanovi ili pristapot do niv i na onie koi gi podobruvaat uslovite za sozdavawe prihodi i rabotni mesta. "Odgovor na predizvikot Zada~a Celta na Institutot e da gi informira lu|eto za svojata rabota i da go popularizira modelot {to go koristi za sorabotka so zaednicite. Celna publika Celnata publika za mediumskata kampawa na Institutot go opfa}a ruralnoto naselenie {irum zemjata, {to zna~i deka se obiduvaat da doprat do lu|e od razli~ni etni~ki grupi i religii. Poraka Zaednicite mo`at da uspeat da gi podobrat svoite uslovi i {ansi, a Institutot za razvoj na zaednicite mo`e da im pomogne vo toa. Alatki Institutot za razvoj na zaednicite ima soliden buxet za mediumska kampawa, {to e va`no bidej}i prirodata na nivnata celna grupa zna~i deka tie treba da anga`iraat mediumski ku}i na dr`avno nivo. Poseta na novinari: Institutot odlu~i po povod stotiot proekt da organizira poseta na seloto vo koe se implementira proektot. Pokanija odbrana grupa od okolu 20 novinari od nacionalnite mediumski ku}i i organiziraa prevoz od glavniot grad. Najprvo go posetija obnovenoto u~ili{te, kade {to novinarite dobija mo`nost da porazgovaraat so nekoi od u~enicite i da vidat izlo`ba na fotografii za toa kako u~ili{teto izgledalo prethodno. Po posetata na u~ili{teto sleduva{e sredba so selanite, pri koja klu~nite ~lenovi na zaednicata go objasnija procesot na organizacija na proektot za podobruvawe na u~ili{teto i na~inot na koj na{le poddr{ka preku Institutot. Na krajot na posetata novinarite dobija pres-paketi vo koi ima{e opis na celite na Institutot i na procesot na vklu~uvawe na zaednicata, spisok na site nivni proekti, fotografii od rabotite izvedeni na u~ili{teto i od zavr{eniot proekt, kako i dve kratki prikazni za vlijanieto na dva drugi uspe{ni proekti. Soop{tenie za pe~at: Bidej}i ne be{e mo`no da se pokanat pove}e od 20 novinari za poseta na seloto, Institutot isprati i soop{tenie za pe~at najavuvaj}i go zavr{uvaweto na stotiot proekt, vo koe nakratko se opi{uva procesot za vklu~uvawe na zaednicite. Onie novinari koi ne u~estvuvaa vo posetata, informacii za programata dobija preku soop{tenieto za pe~at. Brifinzi za novinarite: Koristej}i gi kontaktite ostvareni preku posetata za novinarite, Institutot sekoj mesec po~na da organizira redovni brifinzi za novinarite. Tie gi pokanuvaat novinarite koi ja sledat nivnata rabota i/ili u~estvuvale vo posetata organizirana za novinarite. Brifinzite za novinarite se nare~eni “Pojadoci za razvoj na zaednicite” i se odr`uvaat vo ~etvrtok vo 10 ~asot, so kafe i pe~iva. Na sekoj brifing se pretstavuva razli~en proekt, a Institutot pretstavuva eden ili dvajca klu~ni ~lenovi na zaednicata vklu~ena vo proektot. Na sekoj brifing, portparolot na Institutot go objasnuva procesot i na~inite kako i drugi zaednici mo`at da se vklu~at. Novinarite koi ja sledele prikaznata gi koristat ovie brifinzi i za da uka`at na potencijalni zaednici kade {to Institutot mo`e da se anga`ira. "Analiza na odgovorot [to be{e nivniot predizvik? Vo ovoj slu~aj ima dva glavni predizvika. Prviot e novinarite, a preku niv i publikata, navistina da go razberat procesot {to go koristi Institutot i na~inot na koj toj raboti. Bidej}i nivnata kampawa se odnesuva na promovirawe eden model i {to pove}e zaednici da se zainteresiraat za nego, modelot mora da bide soodvetno pretstaven, za da se izbegnat {pekulacii ili nerealni o~ekuvawa. Vtoriot predizvik e novinarite od mediumskite ku}i koi rabotat na nacionalno nivo da se zainteresiraat za prikazni od ruralnite delovi na zemjata. Novinarite od golemite gradovi imaat malku kontakti so ruralnite oblasti, a imaat i malku vreme ili resursi za patuvawe do tie delovi od zemjata. Tie moraa da gi dovedat novinarite na samoto mesto, a lu|eto od ruralnite zaednici da gi dovedat vo gradot za da se sretnat so novinarite. "|" [to napravija kako {to treba? I so posetite za novinarite i so redovnite brifinzi, Institutot se obide na novinarite da im obezbedi {to e mo`no pove}e direktni kontakti so korisnicite i partnerite vo nivniot proekt. Ova sekoga{ e daleku poefikasno otkolku pretstavnici od organizacijata da objasnuvaat zo{to e uspe{na nekoja aktivnost ili nekoj proekt. Mediumite naj~esto sakaat da ~ujat prikazni so ~ove~ki interes od zaednicite vrz koi proektot vlijael direktno. Korisna be{e i taktikata da se odr`uvaat kontakti so postojana grupa novinari. Ovie novinari navistina }e go razbiraat procesot {to Institutot go koristi i pri~inata zo{to e toj va`en za zaednicite. Tie mo`at da stanat dopolnitelni pobornici na programata. [to mo`ele drugo da napravat? Pokraj delumno neformalnite brifinzi, mo`ele da organiziraat i nekoi pooficijalni intervjua vo specijalni emisii ili vo kontaktnite programi. Portparolot i direktorot na Institutot, a mo`ebi i nekoi klu~ni ~lenovi na zaednicite vo koi Institutot rabotel uspe{no, bi bile dobri sogovornici za intervju. Nivnata taktika be{e fokusirana re~isi edinstveno vrz nacionalnite mediumi, no bi bilo korisno da gi posetat lokalnite televiziski i radiostanici vo zemjata za da dadat intervjua vo vrska so programata. Koi drugi nastani ili pres-aktivnosti }e gi organiziravte dokolku bevte mediumski koordinator na Institutot za razvoj na zaednicite? Intervju [5] Postojat razli~ni mediumi i razli~ni vidovi intervjua (za vesnik, radio ili za televizija), no bez ogled koj go vodi intervjuto, vode~kiot princip e deka sekoga{ mora da ja kontrolirate situacijata. Intervjuata vi davaat mo`nost da pojasnite nekoi pogre{ni pretpostavki, jasno da gi prezentirate va{ite programi ili pozicii i da ostvarite direkten i pozitiven kontakt so po{iroka publika. Duri i koga }e ve pokanat da zboruvate na nekoja tema, imajte na um deka novinarite sakaat iznenaduvawa i sekoga{ }e ja iskoristat mo`nosta da ve pra{aat i za ne{to drugo. Zatoa e va`no odnapred da ja isplanirate va{ata mediumska strategija za da odlu~ite {to sakate da postignete so intervjuto. Zapomnete deka treba da ja “povtoruvate, povtoruvate, povtoruvate” va{ata poraka! Pove}eto lu|e stanuvaat nervozni koga se podgotvuvaat za intervju. Ne o~ekuvajte deka nervozata }e ja snema. Duri i mnogu iskusnite lu|e i novinari ~uvstvuvaat nervoza i neprijatnost koga izleguvaat pred kamera ili pred mediumite voop{to. Edinstven na~in da se podobri toa e da bidete {to e mo`no popodgotveni. "Kako se dava intervju? Koga }e vi pobaraat intervju, ne zaboravajte da pra{ate: " Koj e datumot i vremeto na intervjuto? " Kade }e se odr`i intervjuto? " Koe e imeto i prezimeto na liceto koe intervjuira (zapoznajte se so negovata prethodna rabota)? " Zo{to ve izbrale vas za intervjuto, {to o~ekuvaat? " Dali intervjuto }e odi vo `ivo ili }e bide snimeno, dali }e se odviva po telefon ili }e treba da se sretnete? " Koga }e bide objaveno ili emituvano? " Kolku dolgo treba da bide intervjuto? " Vo koja rubrika od vesnikot }e bide objaveno ili na koja programa }e bide emituvano? " Dali }e ima fotografirawe? " Dali za publikacijata se intervjuiraat i drugi lica i koi se tie? " Dali potoa }e mo`e da dobiete kopija na napisot ili programata? " |"! Podgotovka Zlatno pravilo e deka sekoga{ treba da bidete podgotveni. Razmislete koi pra{awa mo`at da vi gi postavat i podgotvete se za niv. Utvrdete gi trite najva`ni raboti {to sakate da gi istaknete. Ova }e bidat va{ite “sigurni temi”, na koi postojano }e se navra}ate za vreme na intervjuto. Soberete gi site materijali koi mo`e da vi trebaat za va{ata organizacija, kompanija ili proekt, i sredete gi na na~in {to }e vi ovozmo`i lesno da se snajdete so niv. Imajte gi site informacii, fakti i statisti~ki podatoci, no nemojte premnogu da gi upotrebuvate. Brojkite ne se mnogu pogodni za intervjua. Na eden list hartija navedete nekoi od najva`nite fakti i brojki, za da mo`e da gi poglednuvate za vreme na intervjuto. [to da oble~am? " Oble~ete se konzervativno i udobno; " Nosete postojani boi, svetli, no ne bela; " Ne nosete svetkavi ili sjajni tkaenini; " Ne nosete premnogu nakit; " Stavete obi~na {minka; " Ne sramete se da gi pra{ate producentite dali treba da nosite ne{to konkretno. Ako imate mo`nost da odlu~uvate za izborot na mestoto kade {to }e se odviva intervjuto, obidete se da izdejstvuvate toa da se napravi na teren, na mesto koe e reprezentativno za va{ata rabota ili, pak, na nekoj nastan {to se slu~uva. Za na televizija, dobro e odnapred da povedete smetka za agolot na kamerata i za toa kakov vid akcija mo`e da se odviva vo pozadinata na intervjuto {to bi mo`ela da ja ilustrira va{ata rabota. Ova sekoga{ iskoordinirajte go so novinarot ili so producentot pred nivnoto doa|awe, za da mo`at da se napravat potrebnite podgotovki. Za vreme na intervjuto Dodeka zboruvate, obidete se da bidete `ivopisni, upotrebuvajte interesni analogii ili obidete se da go menuvate tonot na glasot, osobeno ako davate intervju za radio ili televizija. Iako e va`no da se podgotvite dobro, ne u~ete gi napamet odgovorite na pra{awata i ne recitirajte go toa {to ste go zapomnile. SOVETI: " Ne sramete se i ne dvoumete se. " Bidete smireni, ne vozbuduvajte se lesno poradi nekoe neo~ekuvano pra{awe ili brzo intervjuirawe. " Sekoga{ zboruvajte ja vistinata. " Imajte gi site informacii, fakti i statisti~ki podatoci, no ne koristete gi premnogu. " Tonot na glasot i gestovite na teloto neka vi bidat prijatelski i ubedlivi, a ne vko~aneti ili monotoni. " Potrudete se publikata da misli deka ste li~nost koja im se dopa|a i na koja & veruvaat. " Ne bidete pasivni ili preterano u~tivi. " Bidete ednostavni i direktni. " Isklu~ete gi telefonite, osobeno mobilnite. " Ne koristete profesionalen `argon. Ako morate, objasnete go zna~eweto. " Ako ne ~uete nekoe pra{awe, pobarajte toa da bide povtoreno. " Ne gledajte vo kamerata ako ste vo studio so novinarot. No, koga davate izjava ili koga novinarot ne se gleda vo kadar, toga{ gledajte direktno vo kamerata. " Vnimavajte koga zboruvate vo mikrofon, obidete se da ne bidete premnogu glasni. " Obidete se da ne izbegnuvate pra{awa, no ako “zaglavite”, vratete se na trite glavni ne{ta {to sakate da gi istaknete, tie se va{ite “sigurni temi”, kako {to rekovme prethodno. " Ako vi postavat negativni pra{awa, ne povtoruvajte ja negacijata. Ne voznemiruvajte se i ne zazemajte defanziven stav. Vedna{ ras~istete gi site nedorazbirawa i potoa preminete na va{ite pozitivni poenti. " Ne zaboravajte da ja POVTORUVATE, POVTORUVATE, POVTORUVATE va{ata klu~na poraka! Radioemisii Radioemisiite mo`at da bidat eden od najfleksibilnite mediumski resursi za nevladinite i za drugite vidovi organizacii. Tie se relativno lesno dostapni i nudat dosta vreme za prezentirawe na va{ite stavovi i komunicirawe so golema publika. Za da & ja ponudite va{ata prikazna na nekoja radiostanica: " Podgotvete pe~ateni materijali (kako pres-paket) koi nudat “agol na gledawe” na prikaznata ili temata. Pe~ateniot materijal neka bide kratok. " Predlo`ete prikazni koi se navremeni, va`ni i soodvetni: ako stanuva zbor za lokalna radiostanica, pogri`ete se prikaznata za koja sakate da zboruvate da ima lokalen agol. " Koga }e mu se javite na urednikot na radioto, bidete podgotveni nakratko da mu objasnite za {to sakate da zboruvate. " Ako ve odbijat, reagirajte u~tivo. Treba povtorno da im se javite so drugi idei za prikazni. Zapomnete: Edna{ “ne” ne zna~i i zasekoga{ “ne”. Ponudete gosti koi imaat znaewa i rabirliv stil na zboruvawe, koi svoite materijali mo`at da gi pretvorat vo kratki informacii i koi ne se pla{at od intervjua. ""|"# [6] Ubeduva~ko pismo Ubeduva~kite pisma se predlozi vo pismena forma koi im gi ispra}ate na reporterite i na urednicite za da gi pottiknete da pokrijat konkretni nastani ili idei za prikazni. Tie ne gi sodr`at site informacii za prikaznata, tuku onolku kolku {to e potrebno za da privle~at interes. Mediumite sekojdnevno dobivaat nekolku ponudi za prikazni, taka {to ubeduva~kite pisma pomagaat vnimanieto da se fokusira vrz temata {to vie sakate da se pokriva. No, za da ja postignat glavnata namena, ubeduva~kite pisma mora da bidat dobro napi{ani i kratki. Se razbira, tie treba da bidat prosledeni so direkten kontakt so opredelen novinar ili producent. Ubeduva~kite pisma imaat edna cel - da go pottiknat interesot na novinarot za va{ata prikazna. Ubeduva~kite pisma se osobeno korisni ako sakate nekoj od va{ata organizacija da se pojavi na televizija ili vo radioemisija za da zboruva za va{ata rabota. Kako {to pi{uvate soop{tenie za pe~at za da gi ubedite novinarite da izvestuvaat od nastanot {to go organizirate vie, isto taka pi{uvate i ubeduva~ko pismo za producentot (ili za urednikot), za da go ubedite da intervjuira nekogo od va{ata organizacija/kompanija, za da i dadete profil na va{ata tema. "Kako da napi{ete ubeduva~ko pismo: Pismoto adresirajte go do producentot ili do reporterot kogo sakate da go zainteresirate. Obidete se da go adresirate do konkretno lice, namesto da ja stavite samo funkcijata. Pismoto zapo~nete go so pasus {to to~no ka`uva zo{to va{ata prikazna e interesna i va`na. Koga pi{uvate za odredena prikazna ili za pokanuvawe odreden gostin na radio ili na TV-programite, izbegnuvajte gi terminite “mora” i “treba”. Po prviot pasus treba da sledi kratok i konkreten opis na prikaznata i detali za kontaktirawe so mediumskiot koordinator na va{ata organizacija. Prosledete go ubeduva~koto pismo so telefonski povik sledniot den ili najdocna eden den potoa. Ubeduva~koto pismo treba da bide: " Ne podolgo od edna stranica; " Vo forma na pismo; " Kreativno i vozbudlivo; " Direktno i jasno; " Da ne bide “celata prikazna”; " Prosledeno so telefonski povik. Mediumski nastani [7] Va{ite redovni sostanoci i specijalni nastani se idealni mo`nosti da steknete novi ~lenovi i da se pojavite vo lokalnite mediumi. Za uspeh na vakvite nastani, klu~no e vnimatelno planirawe i realizacija. Specijalnite nastani mo`e da pomognat va{eto ime i imeto na va{ata organizacija da se pojavat vo vestite. Specijalnite nastani mo`at da bidat: " " " " " " " " " Proslava (na primer, godi{nina); Otvorawe novi delovni prostorii; Najava za po~nuvawe nova programa ili proekt; Pretstavuvawe na rezultatite po realizacijata na nekoj proekt ili programa; Dodeluvawe nagrada; Godi{na programa (na primer dodeluvawe stipendija); Nastan za pribirawe pari~ni donacii; Sponzorirawe nekoj lokalen ili dobrotvoren nastan; Govor na lokalna ili na nekoja druga poznata li~nost. Specijalnite nastani baraat silna ve{tina na organizirawe i planirawe, so posvetuvawe golemo vnimanie na detalite. Va{ite mediumski nastani mora da gi napravite privle~ni za mediumite. ^etiri elementi mo`e da ja zgolemat verojatnosta va{iot nastan da se pojavi vo vestite: interesni lu|e, interesni mesta, interesni temi i dobar tajming. "$|"% "Kako se organizira mediumski nastan? Lu|e Glavnata komponenta na eden uspe{en sostanok e dobar govornik. Obidete se da izberete gosti-govornici koi se poznati po svoite interesni prezentacii. Izgradete odnos so vakvite lu|e, zapoznajte gi so va{ata tema i ne pla{ete se da pobarate da zastanat na va{a strana. Drug vid li~nost-magnet za mediumite e onaa {to mo`e da obezbedi prikazna so ~ove~ki interes. Pogri`ete se li~nosta da e prijatna ili privle~na individua {to dobro mo`e da se pretstavi sebesi. Razmislete za toa gosti da vi bidat poznati ili javni li~nosti. Tie samite po sebe privlekuvaat vnimanie, no treba da ja povtoruvaat va{ata poraka i da bidat zapoznati so detalite na va{iot proekt. Mesto Koga e mo`no, va{iot nastan sekoga{ odr`uvajte go na mesto {to }e ja odrazuva va{ata poraka. Na primer, ako zboruvate za nedostig na stanben prostor so pristapni ceni, toga{ otidete vo nekoja prazna zgrada. Obidete se da pronajdete mesto kade {to novinarite obi~no ne odat, no potrudete se toa da ne bide tolku daleku {to nema da mo`at da go pronajdat. Ako vi dozvoluva buxetot, obezbedete i prevoz. Koga planirate nekoj mediumski nastan, sekoga{ imajte predvid kakvi vizuelni sliki im nudite na mediumite. Razmislete kade }e bidat “mo`nostite za fotografirawe” i {to }e poka`uvaat tie. Potrudete se slikite ili snimkite od lokaciite koi ste gi izbrale vie da bidat dinami~ni, nepre~eni i povrzani so va{ata poraka. Tema Mediumskite nastani treba da bidat ne{to nevoobi~aeno, nastani koi ne se slu~uvaat sekoj den. Tie treba da bidat ili ne{to sosema novo, kako {to e zapo~nuvawe proekt ili otvorawe, ili ne{to zabavno, kako proslava ili dobrotvoren nastan. Pri planiraweto na nastanot bidete {to pokreativni, za da go napravite unikaten i interesen. Vreme Tempiraweto e od su{tinska va`nost za maksimirawe na potencijalot na mediumskiot nastan. Vo Makedonija, ako sakate va{iot nastan da se pojavi vo ve~ernite vesti ili vo utrinskite naslovi, najdobro vreme za nastanot e od vtornik do ~etvrtok od 10 do 12 ~asot. Utrinskite ~asovi se garancija deka rokovite za zavr{uvawe na tekstot/prilogot }e bidat ispo~ituvani i ovozmo`uvaat prikaznata da bide dorazviena. Sepak, ako va{iot nastan e golem op{testven nastan, kako dodeluvawe nagradi ili dobrotvoren koncert, }e treba da go isplanirate za ve~ernite ~asovi. Potrudete se ve~erta {to ste ja izbrale da ne se poklopuva so drugi golemi nastani koi ve}e se isplanirani. Op{to re~eno, izbegnuvajte gi ponedelni~kite ve~eri. Takvite ve~erni nastani poverojatno }e bidat pokrieni vo programite za kultura i zabava ili, pak, vo delot od vesnicite i magazinite kade {to se objavuvaat fi~er storii. Ova e odli~en na~in da ostvarite raznovidnost na mediumskoto pokrivawe {to go dobiva va{ata organizacija. Podgotovki Kako da go organizirate nastanot: Treba da imate glavna grupa lu|e koi }e sorabotuvaat so mediumskiot koordinator od va{ata organizacija pri podgotvuvaweto na nastanot. Ovaa grupa }e mora da odlu~i za prirodata na nastanot i za lokacijata, da obezbedi u~estvo na nekoi slavni li~nosti ili drugi specijalni gosti, da ja formalizira programata, da im pomogne na pretstavnicite od orgaZapra{ajte se: nizacijata ili na gostite pri pi{uvaweto " [to treba da bide nastanot? na nivnite govori i da podgotvi audio" Zo{to mediumite treba da dojdat? vizuelni prezentacii, ako se potrebni. " Koj }e prisustvuva? Istovremeno, nekoj od va{ata organiza" Koj }e zboruva? cija }e mora da se pogri`i i za logisti" Koi li~nosti od mediumite treba da kata. Toa zna~i da se napravat znaci za gi pokanite? naso~uvawe ili promocija, dobivawe " Koga treba da gi pokanite govornicite, bezbednosni dozvoli ili dozvoli od mediumite ili drugite doma}ini? policijata, dokolku treba, nabavka na " [to mo`e da napravite za da go osve`itelni pijalaci ili hrana, rezerpromovirate? vacii za prevoz i smestuvawe itn.. " [to mo`e da napravite za da obezbedite dobra mediumska pokrienost? Kako da gi dovedete mediumite? 1. Soop{tenieto za pe~at so najava za nastanot i pokana za mediumite treba da se isprati 5 do 7 rabotni dena pred nastanot, za mediumite da mo`at da go najavat i da go stavat vo listite na lokalni nastani ili vo kulturnite kalendari. Ako nastanot ne se odr`uva na nekoja poznata lokacija, napi{ete i kako novinarite da stignat dotamu. 2. Den-dva pred nastanot ispratete “mediumski alarm” do urednicite/reporterite koi go dobile prvi~noto soop{tenie za pe~at. Mediumskiot alarm e vid skrateno soop{tenie za pe~at . Toj slu`i kako potsetnik za nastanot {to naskoro }e se slu~i i mo`e da bide vo sledniov format: naslov, cel, govornici ili programa, kade i koga }e se slu~i nastanot, mo`nost za fotografirawe/ intervjuirawe. 3. Eden den pred nastanot, javete se vo mediumite za da utvrdite koi od niv planiraat da dojdat. Izvestete gi televiziite za vizuelnite elementi {to gi nudite (pr. intervju so nekoja poznata li~nost, prisustvo na gosti od visok rang). 4. Ako bide pobarano intervju so nekoj od govornicite/gostite, dogovorete go odnapred i pogri`ete se da se realizira. (Li~nosta {to treba da bide intervjuirana izvestete ja odnapred, za da potvrdite deka e taa slobodna i za da gi utvrdite temite za koi }e se razgovara). 5. Ako nekoj novinar ili urednik ne mo`e da dojde, ponudete mu da ispratite u{te edno soop{tenie po nastanot. 6. Podgotvete spisok i site prisutni novinari neka se potpi{at. Ova }e vi pomogne da napravite kontakti i da go sledite potencijalniot publicitet. 7. Na nastanot treba da ima pres-paketi, koi treba da im se ispratat i na mediumite {to ne ispratile novinar na nastanot. Paketot treba da go sodr`i slednovo: kopija na soop{tenieto za pe~at, lista na fakti za istorijatot na nastanot ili informacii za """ "&|"' va{ata organizacija; fotografii i biografii na govornicite, kopii na govorite, komentari, a mo`ebi i mal suvenir so va{eto logo. (Vidi ja listata za proverka na pre-paketot, na str. 39) Po nastanot Po zavr{uvaweto na nastanot, soberete gi spisocite na novinarite i spisokot na gosti. Pokraj toa, so kolegite prodiskutirajte za toa {to odelo dobro a {to ne, i ova stavete go vo poseben izve{taj za da mo`e da go iskoristite koga }e planirate drugi nastani vo idnina. Na govornicite i na drugite voditeli ispratete im poraki so blagodarnost. Dokolku toa bil dobrotvoren nastan, ispratete im poraka so blagodarnost i na gostite. Isto taka, treba da im ispratite poraki i na reporterite koi napravile dobri prilozi za vas. Kontaktite po nastanot }e vi pomognat da gi zajaknete va{ite odnosi so mediumite i }e vi dadat u{te edna {ansa da privle~ete vnimanie. SOVETI: " Potrudete se da gi pokanite onie novinari koi izvestuvaat za va{ata tema. " Pogri`ete se mediumite da bidat izvesteni dovolno vreme odnapred. " Napravete programa ili raspored na nastanot i pogri`ete se site {to se vklu~eni vo nea da go znaat rasporedot i svoite obvrski. " Va{iot portparol neka bide podgotven i sloboden za da im dava intervjua na novinarite, da se dru`i so niv i da im nudi predlozi okolu agolot na gledawe na prikaznata, {to bi mo`el da ja promovira va{ata poraka. " Obidete se da si pretstavite kako mediumite }e gledaat na va{iot nastan. Izmislete novinski naslovi koi spored vas bi bile to~ni opisi na nastanot. Obidete se na nastanot da gledate so o~ite na novinarot. Ako utvrdite deka nastanot mo`ebi nema da go postigne posakuvaniot rezultat, reorganizirajte go. " Bidete vo kontakt so govornikot otkako toj/taa }e se soglasi da napravi prezentacija za va{ata organizacija. Informirajte go govornikot za prirodata na nastanot, rasporedot i za temite koi se na programata. Ka`ete mu kako izgleda prostorijata i kakva oprema }e mu bide na raspolagawe. Pobarajte mu i biografski podatoci pogodni za pretstavuvawe. " Potrudete se najavite za sredbata da gi dostavite do soodvetnite mediumi dovolno vreme pred nastanot, no ne i tolku rano za va{eto soop{tenie da bide zagubeno ili zaboraveno. " Zapo~nete ja sredbata navreme i za neophodnite raboti pogri`ete se vedna{, za da mu ostavite dovolno vreme na govornikot za negovata prezentacija. Koga }e go najavuvate govornikot, vnimavajte to~no da go izgovorite negovoto/nejzinoto ime. " Kaj pogolema publika e dobro da ima moderator {to }e gi povtoruva pra{awata za site da mo`at da gi ~ujat. [8] Drugi formi "Bilteni Biltenot e naj~esto upotrebuvaniot instrument za prenesuvawe na va{ata poraka do mediumite i do drugite celni grupi. Biltenot e “snimka” na va{ata organizacija i mo`e da bide efikasen na~in za promovirawe i odr`uvawe na va{iot imix. Na biltenot vedna{ se zabele`uva logoto, toj ima lesno prepoznatlivi bukvi ili font, a negoviot izgled e postojan sekoj mesec. Biltenite mo`at da nudat soveti, da najavuvaat nekoja novost i da potenciraat nekoi nastani ili aktivnosti. So nivnoto distribuirawe do mediumskite ku}i, reporterite i urednicite dobivaat pri~ini za da stapat vo kontakt so vas i mo`e da bide pottik za idei za prikazni. Biltenite, glavno, mo`e da se podelat na tri kategorii: " Informacii za organizacijata, vklu~uvaj}i gi i nejzinite resursi i aktivnosti; " Striktno promotiven bilten; " Edukativen bilten. Kako se pravi bilten? Da Ne " Napravete go biltenot koncizen, " Ne pravete nered na stranicata, upotrebuvajte mnogu praznini za da gi navremen i aktuelen; odvoite tekstot i graficite; " Naso~ete go kon va{ata publika i " Ne popolnuvajte go biltenot so samo nejzinoto nivo na stru~nost; eden vid sodr`ina - dolgi, infor" Tematikata neka go diktira stilot i mativni tekstovi ili kratki napisi. dol`inata na biltenot; Lu|eto }e se iznerviraat ako sekoga{ " Koristete jasen i ~itliv font. Mo`ebi im treba mnogu vreme za da go pro~i}e posakate da stavite pove}e fontovi, taat ili ako nikoga{ ne dobivaat no krajniot rezultat treba da izgleda dovolno informacii; ~isto i lesno da mo`e da se sledi. Ne zaboravajte da go napravite privle~en " Ne predavajte se, va{iot bilten otprvin mo`ebi nema da privle~e golemo vniza okoto, so mali grafici, hederi i, se manie, no ako e dosleden lu|eto }e po~nat razbira, so fotografii; da go smetaat za referenca vrz koja mo`at " Steknete iskustvo za pi{uvawe vo da se potprat. novinarski stil. #|# Distribucija: Ne e dovolno samo da se podgotvi bilten. Treba da se definira va{ata celna publika i biltenot soodvetno i navremeno da se distribuira. Toa najmnogu pridonesuva za negoviot uspeh i vlijanie. Razmislete dali vi e potrebna pe~atena verzija ili ne, ili dali eletronska poraka i internetot se vistinskite opcii za va{ata celna grupa. Od va{iot buxet }e zavisi kolku }e potro{ite za proizvodstvo i za distribucija. "Pismo do urednikot Zo{to se pi{uva pismo do urednikot? " Za da objasnite kako, spored vas, temite od raboteweto na va{ata organizacija se povrzani so drugi temi koi se prisutni vo vestite; " Za da pojasnite nekoja situacija po nekoe pogre{no, neprecizno ili pristrasno pismo ili prikazna; " Za da odgovorite na drugi uvodnici i redakciski komentari; " Za da reagirate na nekoja vest ili fi~er; " Za da ja podignete svesta na lokalnata javnost vo odnos na pra{awa povrzani so va{ata rabota; " Za da ponudite uvid vo aktivnostite koi va{iot lokalen vesnik gi tretira neadekvatno; " Najva`no, za da gi izrazite va{ite mislewa i stavovi; " Koristete svoi zborovi i bidete ubedeni deka va{iot stav mo`e ne{to da promeni. Kako se pi{uva pismo do urednikot? " Pismata treba da bidat ispe~ateni, ako e mo`no, ili ~itlivo napi{ani. Mora da bidat potpi{ani, zaedno so rabotnata adresa na avtorot i negovite telefonski broevi. Vesnicite ~estopati ne objavuvaat pisma od lu|e so koi ne mo`at da stapat vo kontakt za da go potvrdat nivnoto avtorstvo. " Efektiven format za pismo: pasus za temata, nekolku pasusi vo koi se objasnuvaat pogledite na avtorot i zaklu~ok. Ova im ovozmo`uva na urednicite da go skratat pismoto, a porakata, sepak, da bide jasno prenesena. " Pove}eto vesnici obi~no sugeriraat pismata do urednikot da imaat od 200 do 400 zborovi. Pismata koi se predolgi mo`at da bidat zna~itelno skrateni ili voop{to da ne bidat objaveni. " Vo vovedot na pismoto spomnete go napisot na koj odgovarate. Primer: “Me za~udi {to napisot ‘Op{tinata }e otvori nova deponija’, objaven vo dnevniot vesnik ‘Utrinska yvezda’ na 12 maj, ne spomnuva nekoi klu~ni fakti okolu pra{aweto na za{tita na `ivotnata sredina...” """ " Obidete se tonot na pismoto da bide smiren, no istovremeno i `iv. Sivite i zdodevni pisma, emotivnite izlivi ili li~nite napadi nema da im ostavat na ~itatelite dobar vpe~atok za vas ili za organizacijata {to ja pretstavuvate. " Ne davajte la`ni izjavi ili izjavi koi naveduvaat na pogre{no mislewe. Potrudete se da gi verifikuvate faktite i citiraniot materijal. " Izborot na vremeto e va`en. [ansite za pismoto da bide objaveno se najgolemi ako pi{uvate za ne{to {to bilo vo vestite. " Na va{eto pismo do urednikot dajte mu lokalen prizvuk, spomnuvaj}i poznati lokalni institucii, nastani ili ~esti iskustva. Pronajdete na~ini va{ata tema da ja dobli`ite do lu|eto. Koga pi{uvate do lokalnite mediumi, navedete lokalni primeri i anegdoti. " Dr`ete se do temata. Vo pismoto zboruvajte samo za edna tema. " Logi~ki organizirajte go pismoto. Prvo navedete go stavot na koj reagirate. Potoa navedete ja va{ata pozicija. Potoa dajte gi va{ite dokazi. Na krajot, zavr{ete so kratko rezime na va{ata pozicija ili so nekoja izjava {to ostanuva vo se}avaweto. ZABELE[KA: Pismata do urednikot se upotrebuvat koga smetate deka va{ata organizacija bila pogre{no pretstavena ili vo novinarskiot izve{taj bile napraveni gre{ki vo faktite. Ova ponekoga{ se narekuva “demant”. Vo takov slu~aj, jasno navedete ja gre{kata {to smetate deka bila napravena, a potoa ka`ete gi vistinskite fakti ili verzijata na va{ata organizacija za nastanite ili za temata. Izbegnuvajte obvinuvawa ili nadmen ton, ednostavno informirajte gi na direkten na~in. # |#! Primerok od pismo do urednikot Dneven vesnik “Utrinski zrak” Partizanska 24/33 Skopje Dragi urednici, Va{ata vovedna statija od 27 april, {to gi povikuva organizaciite za za{tita na `ivotnata sredina i zdravstvo da bidat verodostojni vo odnos na faktite pri tvrdewata pretstavuva pozitiven standard. Tokmu poradi mojata zagri`enost za verodostojnosta, vi naveduvam nekolku fakti so cel da se popravi neto~nata izjava iznesena vo va{ata po~etna re~enica, koja se odnesuva na “diskreditirana” kampawa za zastra{uvawe na javnosta okolu zagaduvaweto na vozduhot. Eve {to se slu~i koga Nacionalnata agencija za monitoring na vozduhot go objavi svojot izve{taj za zagadenosta na vozduhot vo nekolku gradovi vo zemjata. Nacionalnata agencija za monitoring na vozduhot otkako detalno gi pregleda site raspolo`ivi podatoci, zaklu~i deka nivoto na zagadenosta na vozduhot e nad prose~noto i oti pretstavuva seriozna zakana za `ivotot na lu|eto vo ovie tri grada. Agencijata povtorno istakna deka prodol`uvaweto na rabotata na fabrikite vo ovie tri grada e “nerazumen” rizik za ~ove~koto zdravje i deka rabotata na fabrikite bi trebalo da se zabrani. Do ovoj zaklu~ok dojdoa i nau~nite eksperti koi neodamna oformija zdru`enie za da go razgleduvaat ova pra{awe. Minatiot dekemvri, Fakultetot za biologija objavi izve{taj koj gi reafirmira osnovnite na~ela na izve{tajot na Nacionalnata agencija za monitoring na vozduhot, napomenuvaj}i deka spored izvr{enite merewata, nivoto na zagadenosta na vozduhot e nad dozvolenata granica. Veruvam deka ovie fakti se dovolno avtoritativni za “Utrinski zrak” navistina da utvrdi koja strana od statijata za “Zagadenosta na vozduhot” e “diskreditirana”. Iskreno va{, Petar Bogoevski, izvr{en direktor na Zdru`enieto za za{tita na `ivotnata sredina “Zdrav `ivot” Mobilen telefon: 070/ 111 111 E-mail:

III Komunikacija vo uslovi na kriza [1] Komunikacija vo uslovi na kriza Studija na slu~aj: Kako da ja napravite VIDLIVA va{ata rabota? Komunikacija vo uslovi na kriza Podgotvete plan za toa kako da postapuvate so mediumot koga }e se pojavi kriza. Planot za upravuvawe so krizi treba da odredi koj treba da bide involviran vo donesuvaweto vnatre{ni odluki, kako da se formulira klu~nata poraka, lista na soodvetni mediumski izdanija i imiwa za kontakt, koj da komunicira so novinarite i koga i kolku ~esto da se sre}ava so niv. Krizni situacii mo`e da bidat: soo~uvawe so neprijatelski nastroen medium; katastrofi; lo{i izve{tai za ugledot na organizacijata; vklu~enost na va{ata organizacija vo kontroverzni temi, itn... Organizirajte diskusija dokolku rabotite na ne{to koe se smeta za kontroverzno (na pr. organizirawe seksualno obrazovanie vo u~ili{tata, prezemawe aktivnosti protiv trgovija so lu|e). Toa }e ovozmo`i da ostanete pod kontrola. Objavete intervju vo vesnici, na radio ili na televizija. Navedete gi va{ite planovi i nameri i barajte reakcii. Otvorete gi vratite {iroko, prvi objavete go nastanot, poka`ete posvetenost i izvestuvajte za se {to ste napravile. So drugi zborovi: kontrolirajte gi nastanite pred tie da ve kontroliraat vas. Pove}eto od nas, redovno ili povremeno komuniciraat so “neprijatelski” mediumi. Najnapred treba da bidat identifikuvani pri~inite za neprijatelstvoto: “neprijatelskite” mediumi mo`ebi ne se dovolno informirani ili se namerno neprijatelski raspolo`eni kon vas, kon va{ata rabota i organizacija, poradi posebnite interesi na nivnite sopstvenici, religija ili predrasudi. Vo pove}eto slu~ai, obidot da gi razuverite e samo gubewe vreme. Procenete dali ima ili nema smisla na ovie mediumi da im dadete intervju. Obidete se da im se sprotivstavite so pozitivna izjava vo drug medium. [1] Nekolku raboti da se zapomnat " Odgovarajte na edno po edno pra{awe; " Odberete pra{awa na koi Vie sakate da odgovorite; " Zavr{ete so va{iot odgovor iako ste prekinuvani, upotrebete “kako {to velev” za da prodol`ite; " Odgovarajte na negativni pra{awa so pozitivni zborovi; " Dr`ete se do realni situacii i nastani; " NE DOZVOLUVAJTE da ve fatat vo hipotetska “{to ako” diskusija; " Izbegnuvajte prifa}awe na fakti ili brojki od drugi lu|e, no nemojte da vleguvate vo rasprava za nivnata validnost, ednostavno ka`ete “ne sum zapozaen so ovie cifri”, i potsetete ja publikata na faktite koi gi iznesuvate vo va{ata prezentacija. #$|#% Studija na slu~aj: Komunicirawe za vreme na KRIZA "Mediumski predizvik Op{tinata Mistivka se nao|a vo ju`niot del na centralna Makedonija. Opfa}a 10 sela i maliot grad Belugovo, koj ima 30.000 `iteli. Gradona~alnikot na op{tinata e od Liberalno-progresivnata partija, koja vo momentov ja kontrolira vlasta i na dr`avno nivo. Ovaa partija dominira i vo Sovetot na op{tinata, no so nezna~itelno mnozinstvo. Op{tinata neodamna zapo~na da gradi nov sportski kompleks na periferijata na gradot so cel da se pottikne trgovijata preku privlekuvawe golemi sportski i zabavni nastani. Stopanskata situacija vo gradot e lo{a poradi zatvoraweto na nekolku golemi industriski kapaciteti, a ima i visok procent na nevrabotenost. Gradona~alnikot i Sovetot na op{tinata investiraat vo sportskiot centar kako na~in za podobruvawe na stopanskata situacija, bidej}i oblasta e poznata po ~istiot vozduh i dobrata klima, pogodna za sportovi. Postoi i golema parcela {to eden od industriskite kapaciteti porano ja koristel kako skladi{te, a denes pretstavuva grda gletka za gradot. Ras~istuvaweto na lokacijata i izgradbata zapo~naa pred eden mesec. Bea anga`irani dve firmi, prvata za ras~istuvawe, a vtorata za izgradba. Denes, otkako izmina eden mesec od zapo~nuvaweto na rabotite, lokalnite mediumi vo Belugovo (edna televiziska stanica, dve radiostanici i eden lokalen vesnik {to izleguva na dve sedmici) po~naa da objavuvaat prikazni vo koi ja obvinuvaat op{tinata za korupcija pri izborot na dvete kompanii koi rabotat na sportskiot centar. Kako vme{ani se spomnuvaat i gradona~alnikot i Sovetot na op{tinata. "Odgovor na predizvikot Zada~a Zada~ata na op{tinskata vlast e da i poka`e na javnosta deka pri tenderot nemalo korupcija i da ja vrati doverbata na glasa~ite od Belugovo. Celna publika Celnata publika do koja liderite na op{tinata treba da doprat so svojata reakcija na krizata e vozrasnoto naselenie na Belugovo i okolniot kraj. Toa zna~i deka stanuva zbor za prete`no selsko naselenie, od koe pribli`no 70% se Makedonci i 25% se Albanci, a ostatokot glavno se Romi i Turci. Poraka Procesot preku koj firmite bile izbrani bil fer i transparenten, kakvi {to se i site drugi odluki na op{tinskata vlast. Alatki Op{tinata izbra nekolku klu~ni alatki za da ja prenese porakata do javnosta preku dostapnite mediumi. Poseta na novinari: Po objavuvaweto na prvite prikazni, op{tinata vedna{ pokani novinari od site lokalni mediumi da ja posetat op{tinata i gradili{teto. Posetata vklu~uva{e: 1) intervju so gradona~alnikot; 2) poseta na op{tinskata slu`ba za finansii, kade {to liceto zadol`eno za javni nabavki gi objasni procedurite i na novinarite im ja poka`a dokumentacijata za tenderot za sportskiot centar; 3) poseta na gradili{teto zaradi sredba so pretstavnicite na dvete firmi i proverka kako se odvivaat rabotite. Intervjua: Gradona~alnikot i ~lenovite na Sovetot na op{tinata vo ovoj period ne odbivaa da dadat intervjua, nastapija vo programata na televiziskata stanica i dadoa intervju vo `ivo vo radioemisija. Bidej}i bea obvineti site zaedno, tie gi napravija site mo`ni obidi zaedni~ki da se pojavuvaat na intervjuata. Toa ne zna~i site odedna{, tuku ako gradona~alnikot dava{e intervju, nego go pridru`uva{e sovetnikot od druga partija, a sovetnicite se potrudija da se pojavuvaat vo dvojki. Na toj na~in gi izbegnaa partiskite podelbi, koi bi gi zgolemile somne`ite i bi gi prodlabo~ile podelbite vo vlasta. "Analiza na odgovorot [to be{e nivniot predizvik? Obvinuvawata i skandalite se popularni kaj novinarite i kaj publikata, no pote{ko e da gi naterate lu|eto da obrnat vnimanie na faktot deka nema skandal ili na prikaznata koga ne{to e napraveno kako {to treba. Za da gi natera mediumite navistina da se skoncentriraat vrz prikaznata i porakata {to op{tinata saka{e da ja prenese, op{tinata mora{e da napravi ne{to pove}e otkolku obi~na konferencija za pe~at ili soop{tenie za pe~at. #&|#' [to napravija kako {to treba? Taktikata da reagiraat na krizata vedna{ i na otvoren na~in be{e dobra. Bidej}i ima{e problem so transparentnosta, dobro be{e {to ne gi zatvorija vratite i ne izbegnuvaa da dadat komentari. Idejata da se pokanat novinarite za da ja vidat finansiskata dokumentacija e dobra za doka`uvawe na transparentnosta, bidej}i ne samo {to poka`uva deka nemalo korupcija vo konkretniot slu~aj, tuku i deka op{tinata saka sekoga{ da bide transparenta. [to mo`ele drugo da napravat? Mo`ele, isto taka, da odlu~at da odr`at sostanok vo gradskoto sobranie i da ja pokanat po{irokata javnost i mediumite. Za ova }e bile potrebni izvesni podgotovki, no na gradona~alnikot i na sovetnicite }e im ovozmo`elo da ostvarat diRazmislete rekten kontakt so nivnata celna {to }e napravevte vie publika. Dobra ideja bi bila i da napi{at kolumna ili pismo od da bevte gradona~alnik op{tinata {to bi se objavile vo ili ~len na Sovetot.. lokalniot vesnik. Sepak, so ogled deka vesnikot ne izleguva mnogu ~esto, ova bi bilo korisno samo ako vesnikot bi izlegol nabrgu, bidej}i stanuva zbor za itno pra{awe. IV Monitoring i evaluacija [1] Monitoring i evaluacija Monitoring i evaluacija [1] Vremenskiot tesnec ~estopati ne vi ostava mnogu mo`nosti da razmislite kolku bile delotvorni va{ite akcii. Zatoa potrudete se va{iot raspored na aktivnosti da vklu~uva i na~in za merewe na efikasnosta. Sledniot pat }e bidete u{te pouspe{ni. Vlo`ivte mnogu napor za da bidete zastapeni vo mediumite. Se javuvavte vo mediumite, im ispra}avte soop{tenija za pe~at, gi odgovorivte nivnite “te{ki” pra{awa, a malku i gi ubedivte za da go cenat va{iot na~in na gledawe na rabotite. Potoa dobivte i nekoi rezultati, va{eto ime i poraka se prisutni vo pe~atot, na televizija i na radio, pa i vo sajberprostorot. No, rabotata ne e zavr{ena. Za da ja procenite va{ata mediumska kampawa, treba da go nadgleduvate i ocenuvate ona {to mediumite go izvestuvaat za vas. Mora da doznaete kako ja sfatile lu|eto va{ata poraka, kako ja do`ivuvaat va{ata organizacija i kakvo drugo vlijanie imala va{ata kampawa. Dali va{ata poraka bila jasno istaknata? Dokolku ne bila, koja tema dominirala vo mediumskoto pokrivawe i dali treba da reagirate? Sekoga{ razmisluvajte {to mo`e da promenite za da gi podobrite va{ite rezultati ili da gi zajaknete odnosite so mediumite. Isto taka, pobarajte lu|e nadvor od va{ata organizacija da go ocenat va{iot publicitet. Ima nekolku va`ni pri~ini zo{to treba da gi sledite izvestuvawata na mediumite za vas: " Za da go utvrdite vlijanieto na va{ite aktivnosti od odnosite so mediumite; " Za da gi identifikuvate neto~nite tvrdewa i gre{kite koi treba da se ispravat; " Za da gi identifikuvate li~nostite vo mediumite koi se najzainteresirani za va{ite temi; " Za da gi kopirate uspe{nite mediumski strategii; " Za da utvrdite koi podra~ja treba da bidat poprisutni vo mediumite; " Za da ja sporedite pozicijata na va{ata organizacija vo odnos na drugi organizacii od istata oblast. Monitoringot na prilozite za va{ata organizacija e eden od najva`nite elementi na dobrosprovedenata mediumska strategija. Monitoringot treba da bide edna od va{ite sekojdnevni aktivnosti koi se del od implementacijata na mediumskiot plan. Kako {to be{e opi{ano na po~etokot na prira~nikov, va{ata mediumska strategija vklu~uva “merila za uspehot”, koi slu`at kako konkretni indikatori za procenka na efikasnosta na va{ata mediumska strategija i na mediumskiot plan. Pokraj toa, postojat pet op{ti indikatori na koi treba da smetate pri praveweto procenka: 1. Analiza na sod`inata na mediumite: Kako mediumskoto pokrivawe na va{ata cel se promenilo poradi va{ata inicijativa? Dali va{ata organizacija e poprisutna ili e pomalku prisutna vo mediumite ? Dali se prilozite po~esto pozitivni ili se po~esto negativni? 2. Promeni vo javnoto mislewe: Dali se promenil na~inot na koj javnosta gleda na va{ata cel ili na organizacijata? 3. Podatoci za nastanite: Dali se zgolemil brojot na u~esnici na va{ite nastani ? 4. Promeni vo politikata: Dali politikata se promenila zna~itelno? 5. Promena vo u~estvoto na va{ata organizacija: Dali se zgolemilo ~lenstvoto vo va{ata organizacija? Procenkata ~esto mo`e da izgleda skapa i zastra{uva~ka, no ~estopati postojat ednostavni na~ini da dobiete povratni informacii za va{ata inicijativa. Ovie alatki }e vi pomognat da gi izmerite pette indikatori navedeni prethodno, a mo`at da se upotrebat i za merewe pokonkretni indikatori koi se navedeni kako “merila za uspeh” na va{ata mediumska strategija. "Analiza na sodr`inata vo mediumite Prviot indikator za sodr`inata na mediumite mo`e da se meri preku mediumskoto pokrivawe {to go dobiva va{ata organizacija ili tema. Toa zna~i: ~itajte, ~itajte, ~itajte i gledajte, gledajte, gledajte. Neophodno e da ~itate razli~ni vesnici i magazini, da gi gledate glavnite televiziski stanici i da gi slu{ate radioprogramite za vesti za da imate pretstava za koli~inata i tonot na mediumskite izve{tai za pra{awata koi gi promovira va{ata organizacija. Mediumskata pokrienost se meri spored: " Kvantitet Pe~ateni = od kolona na tekst/fotografii; Elektronski = sekundi/minuti emituvawe. " Tira` / publika Broj na informirani poedinci; Vid informirani poedinci (pr. delovni lu|e, sportski naviva~i, `eni, mladi). " Plasman Kade ili koga se pojavila prikaznata; Kolku bile bitni spomnuvawata na organizacijata, porakata ili temata vo ramkite na prikaznata ili na programata " Kvalitet na sodr`inata. Metodite za sledewe na mediumskata pokrienost vklu~uvaat: " Ise~oci od vesnici i magazini; " Periodi~no razgleduvawe na najva`nite dnevni vesnici i nedelnici od strana na personalot; " Video i audiokopii od izve{taite vo elektronskite mediumi; " Prebaruvawe podatoci za va{ata organizacija ili tema na internet $ |$! ZAPOMNETE! " Na ise~ocite od vesnicite sekoga{ napi{ete go izvorot/ nazivot na vesnikot, radioto ili TV stanicata, brojot na stranicata ili imeto na programata, kako i datumot! " Tie treba da bidat dobro organizirani i dostapni! " Napravete baza na podatoci po tema, mediumska ku}a, datum, za ovie informacii lesno da mo`ete da gi pronao|ate vo idnina. Va`no e da se utvrdi dali izve{taite bile generalno pozitivni, negativni ili netralni, ili, pak, dali tie izve{tai ja poddr`uvale ili ne ja poddr`uvale organizacijata ili koalicijata, nejzinata misija, celi i zada~i. Pri procenkata na tonot na izve{tajot, mora da se vnimava prikaznata ili programata da se razgleduva vo celost. Lesno mo`e da se slu~i nekoja mala gre{ka ili neto~no tvrdewe da ve naluti tolku mnogu, pa da zaboravite na dobrite ne{ta vo izve{tajot. "Drugi alatki za procenka Za da go procenite vistinskoto vlijanie na va{ata mediumska strategija, ne smeete da se ograni~ite samo na ise~oci od vesnicite i na analiza na sodr`inata na mediumite. Nekoi alatki va{ata organizacija mo`e da gi upotrebuva samostojno, no za nekoi drugi alatki treba da sorabotuva so nadvore{ni ZABELE[KA: konsultanti ili so specijalizirani istra`uva~ki firmi. Potrebno e da gi bele`ite podatocite za da gi izmerite nivnite promenite za u~estvoto vo va{ata organizacija i posetenosta na va{ite nastani. Napravete baza na podatoci za lu|eto vklu~eni vo va{ite aktivnosti ili za onie koi redovno gi posetuvaat sostanocite. Na sostanocite mo`e da imate spisoci za potpi{uvawe ili ednostavno da izbroite kolku lica se prisutni na nastanite. Toa mo`at da bidat konferencii za pe~at ili mediumski nastani, kako i drugi nastani: javna rasprava za buxetite na op{tinite ili ekolo{ki akcii za ~istewe na nekoja lokacija. Najva`no e da se zabele`i promenata vo ovie brojki. Ako edna od celite na va{ata mediumska strategija e preku publicitetot da privle~ete pove}e lu|e da se vklu~at vo va{ite aktivnosti, toga{ }e ve interesira dali se zgolemil brojot na u~esnici Koga }e gi merite indikatorite, ne zaboravajte deka barate promena. Merewata zapo~nete gi u{te pred po~etokot na implementiraweto na va{ata strategija, za da znaete dali navistina ste promenile ne{to. otkako ste po~nale da ja implementirate strategijata. Dokolku ne se zgolemil, razmislete da go promenite va{iot mediumski plan. Drug indikator {to va{ata organizacija mo`e samata da go sledi e promena vo politikata. Ako va{ata organizacija deluva za da promeni nekoja politika, toga{, najverojatno, me|u zada~ite na va{ata mediumska strategija stojat i konkretni promeni na nacionalnata ili na lokalnata politika. Ova zna~i deka edno od va{ite “merila za uspehot” }e bide dali promenite za koi se zalaga va{ata organizacija se slu~ile ili ne. Sledeweto na promenite vo politikata bara mnogu ~itawe, bidej}i detalnite pra{awa od politikata naj~esto se pokrivaat vo pe~atenite mediumi. Nedelnicite i uvodnicite vo vesnicite se korisni za sledewe na razvojot na politikata. Va`no e i da smetate na zakonite koi se diskutiraat ili se donesuvaat na vladino nivo. Odredena grupa op{tinski lideri mo`ebi implementira mediumska strategija za vr{ewe pritisok vrz Vladata za da ja promeni politikata vo odnos na upotrebata na op{tinskoto dr`avno zemji{te. Vo toj slu~aj, tie bi sledele {to velat na taa tema vo pe~atot vode~kite lica koi go kreiraat javnoto mislewe i koi zakonski promeni se slu~uvaat vo strukturite na Vladata. Mereweto na javnoto mislewe za va{ata organizacija ili temite koi & se va`ni ~estopati bara pomo{ odnadvor. Mereweto na javnoto mislewe mo`e da se izvede preku niza metodi za istra`uvawe. Mo`e da se anga`iraat istra`uva~ki firmi koi }e go ispitaat ili anketiraat javnoto mislewe. Vo istra`uvaweto mo`e da se anga`iraat i individualni konsultanti ili dr`avni istra`uva~ki institucii povrzani so univerziteti ili so drugi javni institucii. Procenete dali vo va{ata organizacija imate kapacitet samite da go napravite istra`uvaweto i dali istra`uvaweto }e se smeta za poverodostojno ako bide napraveno od treto lice. Koga }e planirate ispituvawe na javnoto mislewe, pogri`ete se za slednovo: Ispituvawe na javnoto mislewe " Telefonski anketi; " Anketi lice v lice; " Prou~uvawe na fokusni grupi; " Intervjua so klu~ni informatori; 1. Utvrdete precizno {to sakate da doznaete. Smislete glavno pra{awe na ispituvaweto i nekolku posledovatelni pra{awa povrzani so nego. Tie treba da bidat povrzani so va{ite indikatori i so “merilata za uspeh”. 2. Odlu~ete dali barate kvantitativni ili kvalitativni informacii. Ova mo`e da go napravite so anga`irawe i konsultacija na treta strana. 3. Opi{ete ja celnata grupa na ispituvaweto, odnosno grupata od koja sakate da dobiete informacii. Taa treba da e povrzana so publikata kon koja ja naso~ivte va{ata mediumska strategija. 4. Utvrdete vremenski rokovi koga sakate istra`uvaweto da zapo~ne i da zavr{i, kako i rokot za dobivawe na rezultatite. $"|$# V DODATOCI [1] KODEKS NA NOVINARITE NA MAKEDONIJA KODEKS [1] NA NOVINARITE NA MAKEDONIJA "Principi na odnesuvawe: Slobodata na mediumite e neprikosnoveno pravo. Osnovna zada~a na novinarite e da ja po~ituvaat vistinata i pravoto na javnosta da bide informirana vo soglasnost so ~lenot 16 od Ustavot na Republika Makedonija. Novinarite imaat uloga da prenesuvaat informacii, idei i mislewa i imaat pravo da komentiraat. Po~ituvaj}i gi eti~kite vrednosti i profesionalnite standardi vo prenesuvaweto na informaciite, novinarite }e bidat ~esni, objektivni i to~ni. Pravo i dol`nost na novinarite e da nastojuvaat da ja spre~at cenzurata i da go spre~at iskrivuvaweto na vestite. Sledej}i ja svojata uloga vo gradeweto na demokratijata i na civilnoto op{testvo, novinarite }e gi branat ~ovekovite prava, dostoinstvoto i slobodata, }e go po~ituvaat pluralizmot na ideite i stavovite, }e pridonesuvaat vo jakneweto na pravnata dr`ava i vo kontrolata na vlasta i na drugite subjekti od javniot `ivot. "Vrz osnova na ovie principi i eti~ki vrednosti: 1. Novinarot ima pravo na sloboden pristap do site izvori na informirawe {to se od javen interes. Novinarot treba da objavuva to~ni, provereni informacii i nema da prikriva su{tinski podatoci i da falsifikuva dokumenti. Dokolku informacijata ne mo`e da se potvrdi, ili stanuva zbor za pretpostavka, odnosno {pekulacija, toa treba da se ka`e i da se objavi. To~nosta na informacijata treba da se proveri kolku {to e toa mo`no; $$|$% 2. Ako novinarot e spre~en da dojde do baranata informacija, ima pravo za toa da ja informira javnosta; 3. Novinarot }e nastojuva da bide obezbedeno objavuvawe na ispravka, demanti i odgovor, vo slu~aj koga }e bide utvrdena neto~nost na informacijata; 4. Novinarot }e go nazna~i izvorot na informaciite, no ako izvorot bara da ostane anonimen, novinarot }e go za{titi; 5. Novinarot }e gi po~ituva zakonite na dr`avata, no nema da objavi ili da sokrie {to i da e vo sprotivnost so javniot interes; 6. Novinarot ne smee da go koristi mediumot za objavuvawe ili za prikrivawe informacii za steknuvawe li~na korist. Mitoto, korupcijata i iznuduvaweto se nespojlivi so novinarskata profesija. Ne smee da se dozvoli reklamiraweto i drugite komercijalni motivi da vlijaat vrz slobodata na informiraweto. Treba da postoi razgrani~uvawe me|u reklamiraweto i novinarskiot tekst so ilustracijata; 7. Novinarot }e ja po~ituva privatnosta na li~nosta, osven koga toa e vo sprotivnost so javniot interes. Novinarot e dol`en da gi po~ituva li~nata bolka i `alost; 8. Na~inot na informirawe, vo slu~ai na nesre}i, elementarni nepogodi, vojni, semejni tragedii, bolesti, sudski postapki mora da bide osloboden od senzacionalizmi. Vo sudskite postapki treba da se po~ituva principot na presumpcija na nevinost, da se izvestuva za site vklu~eni strani vo sporot i da ne se sugerira presuda; 9. Novinarot ne smee da intervjuira ili da fotografira deca pod 16 godini bez soglasnost od roditelite ili staratelite, osven ako toa ne e vo soglasnost so pravata na deteto. Istoto se odnesuva i za licata so posebni potrebi, koi ne se vo sostojba svesno da rasuduvaat; 10. Novinarot nema svesno da sozdava, nitu da prerabotuva informacii {to gi zagrozuvaat ~ovekovite prava ili slobodi, nema da govori so jazikot na omrazata i nema da pottiknuva na nasilstvo i na diskriminacija po koja bilo osnova (nacionalna, verska, rasna, polova, socijalna, jazi~na, seksualna orientacija, politi~ka...); 11. Novinarot }e se pridr`uva i na op{toprifatenite op{testveni standardi na pristojnost i po~ituvawe na etni~kite, kulturnite i religioznite razliki vo Makedonija; 12. Plagijatorstvoto e neprifatlivo. Citatite ne smeat da se koristat bez da se naglasi izvorot ili avtorot; 13. Novinarot treba da pravi razlika me|u faktite i mislewata, me|u vesta i komentarot; 14. Izvestuvaweto od politi~kite procesi, posebno od izborite, treba da bide nepristrasno i izbalansirano. Novinarot mora da obezbedi profesionalna distanca od politi~kite subjekti; 15. Novinarot mora da ja neguva kulturata na govorot i etikata. Nespojlivo so novinarskata profesija e neprimernata komunikacija so javnosta; 16. Novinarot }e gi ~uva ugledot i dostoinstvoto na svojata profesija, }e gi pottiknuva zaemnata solidarnost i razli~nosta na stavovite i nema da go upotrebi svojot medium za presmetka so li~nosti, vklu~uvaj}i gi i svoite kolegi; 17. Novinarot ima pravo da odbie rabotna zada~a, dokolku e vo sprotivnost so principite na Kodeksot. $&|$' "Zavr{ni odredbi: Novinarite koi rabotat vo soglasnost so Kodeksot ja u`ivaat poddr{kata na svojata mediumska ku}a i na svojata profesionalna organizacija. Vo soglasnost so zakonite na Republika Makedonija, novinarite, vo odnos na profesijata, }e go prifatat sudot samo od svoite kolegi i }e bidat nadvor od politi~ko i drugo vlijanie. Za po~ituvaweto na principite od Kodeksot se gri`i Sovetot na ~esta na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Skopje, 14.11.2001 g. Novinarite na Makedonija POIMNIK [2] " Agol - Pristapot na reporterot pri pi{uvaweto na prikaznata. " Agol na vesta - Aspekti ili detali na fi~er-storijata {to ja vrzuvaat za nekoj nastan ili i davaat vrednost na vest vo o~ite na ~itatelot. " Baner - Naslov {to e prika`an na celata stranica ili na ekranot. " Bekgraund - (1) Del od slika ili scena {to se gleda vo dale~inata; (2) Informacii koi ne se nameneti za objavuvawe; (3) Informacii koi davaat klu~ni fakti i/ili istorijat na nekoja organizacija ili pra{awe. " Blok - Grupa posledovatelni vremenski periodi. Blok-programirawe e raspored na programi koi i se obra}aat na sli~na publika. " Vesti - Sve`i informacii. " Vizuelen kontakt - Gledawe nekogo v o~i. Vo filmot i na televizija, vizuelniot kontakt se postignuva koga direktno se gleda vo kamerata. " Vreme na emituvawe - Predviden den ili period na emituvawe; dol`ina na programata ili segmentot, na primer: intervju. " Vo programa - Prenos {to e vo tek. " Vovednik - Tekstovi vo vesnicite koi gi prezentiraat mislewata na vesnikot za glavnite prikazni od toj den. " Glava - Prvata re~enica ili prvite nekolku re~enici od prikaznata. " Dezinformacija - Davawe neto~ni informacii za nekoja tema. " @argon - Jazik {to go koristat ~lenovite na edna grupa, kompanija ili industrija. %|% " @ivotni prikazni - Prikazna so `ivopisni detali i emocionalen naboj za nekoja li~nost; sekoja prikazna {to ne e striktna. " Zatvoreno pra{awe - Ovoj vid pra{awe ne pomaga za otvorenost na liceto koe se intervjuira. Zatvorenite pra{awa obi~no go naveduvaat liceto da odgovori samo so “da” ili “ne”. " Izvor - Li~nost, pi{an tekst, kniga, pesna, video ili film od kade {to poteknuva informacijata. " Ise~ok - Kratok segment od nekoja programa. Prikazna “ise~ena” od nekoja publikacija ili segment izvaden od video ili audiolenta. " Konferencija za pe~at - Organiziran sobir na pretstavnici na mediumite na koj se najavuva ili objasnuva nekoja va`na ili interesna tema ili nastan. " Kratka izjava - Kratok izraz ili del od dijalog izvaden od intervju ili povtoren od strana na portparolot. Vo vestite na radio ~esto se sretnuvaat kratki izjavi od po 15 sekundi. " Najava - Pe~ateno izvestuvawe ili poraka za vreme na emituvawe. " Naslov - Naziv ili opis {to stoi na vrvot na soop{tenieto za pe~at ili napisot. Treba da e kratok, da privlekuva vnimanie i da e dramati~en. " Neoficijalno - Ona {to lu|eto go velat koga sakaat informaciite koi vi gi davaat da ne bidat spomnati vo nekoja prikazna ili prilog. Toa zna~i deka ne sakaat nivnite imiwa ili citati da bidat povtoreni ili objaveni vo va{ata prikazna. " Odnosi so mediumite - Funkcija na steknuvawe pozitivno mediumsko vnimanie i pokrivawe. " Otvoreni pra{awa - Ovie pra{awa ja pottiknuvaat li~nosta da zboruva i da ka`e kakvi se nejzinite misli i ~uvstva za temata. Im ovozmo`uvaat da ja ka`at svojata prikazna bez mnogu pottiknuvawe od reporterot. " Pisma do urednikot - Mo`nost da ~estitate, diskutirate ili da kritikuvate nekoj napis {to ste go pro~itale. " Piramidalna struktura na prikaznata - Novinarski stil na pi{uvawe vo koj se po~nuva so najva`nite informacii, zavr{uvaj}i so najmalku va`nite (toa mu ovozmo`uva na ~itatelot da prestane so ~itaweto otkako }e gi dobie najva`nite informacii, a na urednicite im ovozmo`uva da go skratat ili da go uredat tekstot od krajot bez da gi ispu{tat klu~nite informacii). " Pristrasen - Ednostran, a ne neutralen ili objektiven. " Pripi{uvawe - Citirawe i naveduvawe na izvorot na faktite. " Priznanie - Priznavawe na izvorot za nekoj fakt. " Prenos - Emituvawe ili traewe na nekoja programa. " Prenos vo `ivo - Termin {to go koristat mediumite za snimka/film/ videosnimka od nastanite vo momentot na slu~uvawe. " Pres-paket - Grupa povrzani informacii koi na mediumite im davaat bekgraund za odredena organizacija ili nastan. " Pokrivawe - (1) Mediumski tretman, obemot vo koj se izvestuva za nekoj nastan; (2) (Vo elektronski mediumi) Geografskoto podra~je vo koe stanicata se gleda/slu{a; (3) (Video) Fotografirawe na edna scena od razli~ni agli. " Potpis - Imeto na avtorot dadeno na po~etokot ili na krajot na napisot. " Poseta na novinari - Organizirano doa|awe na novinarite vo gradovi ili na lokacii. " Reporter - Lice koe sobira vesti i drugi novinarski materijali i za niv pi{uva ili gi emituva. " Rok - Vremeto do koe urednicite na vesnikot, magazinot ili na druga mediumska ku}a o~ekuvaat da bide predaden prilogot. " Sledewe - Nadgleduvawe na ona {to mediumite go izvestuvaat za vas. " Soop{tenie za pe~at - Informacija {to organizaciite ja ispra}aat do urednicite na vesnicite, na televiziskite i na radiostanicite. Celta e novinarite da se zainteresiraat za pokrivawe na prikaznata. " Specijalen nastan - Aktivnost organizirana so cel da se dobie publicitet. " Udarni vesti - Pretstojni vesti ili prikazna {to se odviva vo `ivo; se narekuva i udarna prikazna. " Urednik - Li~nost {to go ureduva materijalot za objavuvawe ili emituvawe. " Ubeduvawe - Pottiknuvawe na mediumite da izvestat za nekoja tema. Ubeduva~koto pismo ~esto se koristi za da se pottikne pokrivawe na nekoj fi~er ili druga prikazna {to mo`e da bara dopolnitelno motivirawe. % |%! " Fi~er - Fi~erot pravi prodlabo~en osvrt vrz ona {to se slu~uva vo pozadinata na vestite. Navleguva vo ~ove~kite `ivoti. Se obiduva da objasni zo{to i kako se razvil nekoj trend. Za razlika od vesta, fi~erot ne mora da bide vrzan za tekoven nastan ili za udarna vest. No, mo`e da se razvie od ne{to za {to se pi{uvalo/zboruvalo vo vestite. " Celna publika - Konkretna grupa lu|e do koja mediumskite producenti sakaat da doprat. " [est pra{awa - Glavnite pra{awa na koi odgovara vesta: Koj? [to? Koga? Kade? Zo{to? Kako? Kontakt informacii za glavnite mediumi vo Makedonija 1. MIA Ul: Bojmija 2 1000 Skopje tel: 02 2461-600 faks: 02 2464-048 e-mail:

2. Makfaks agencija Bul” Goce Del~ev” b.b 1000 Skopje tel: 3110-125 faks:3110-184 e-mail:

3. Makedonska Radio Televizija (MRTV) Bul: Goce Del~ev br: b.b. 1 000 Skopje tel: 02 3112-200; 02 3214-566 faks: 02 3214-577 e-mail:

4. Nova Makedonija Bul.Mito Haxivasilev-Jasmin b.b 1 000 Skopje tel:02 3116-366 email:

5. Ve~er Bul. Mito Haxivasilev-Jasmin b.b 1 000 Skopje tel: 02 3111-537/3111 103 email:

[3] 6. Flaka Ul: Mito Haxivasilev - Jasmin b.b Redakcija Flaka 1 000 Skopje tel: 02 3112-025; 3225-612 faks: 02 3224-829 e-mail:

7. Birlik Bul: Mito Haxivasilev-Jasmin b.b. 1 000 Skopje tel: 02 3111-146 faks:02 3225-560 e-mail:

8. Vesnik FAKTI TC Treska Skopje Tel/faks: +389 2 2628 424 e-mail::

9. TV A1 Ul: Pero Nakov b.b. 1000 Skopje tel:02 2550-350 faks: 02 2551-970; 2550-330 e-mail:

10.TV Sitel Adresa:Gradski stadion b.b. 1 000 Skopje tel: 02 3116-566 faks: 02 3214-898 e-mail:

%"|%# 11.TV Kanal5 Adresa: Ul. Skupi b.b. 1000 Skopje Tel: 02 3091 551; 3091 560 Faks: 02 3091-571 e-mail:

; htpp:// www.kanal5.com.mk 12.TV TV Era Adresa: Ul. ^airska br. 38 a, 1000 Skopje Tel: 02 3136-553; 3237-087; 3110-219 Faks: 02 3136-553 e-mail:

www.era.com.mk 13. TV Telma Adresa: Ul. Nikola Parapunov b.b. kompleks “Makoteks”, 1000 Skopje Tel: 02 3076-677; 3066-653 Faks: 02 3077-269 e-mail:

www.telma.com.mk 14. TV [utel Adresa: Ul. [uto Orizari b.b., Skopje Tel: 02 2651-351; 2650-133 Faks: 02 2651-235 e-mail:

; htpp:// www.sutel.com.mk 15. TV Orbis Adresa: Rie~ka 7a, ul. Borka Levata b.b. Bitola Tel: 047 228-790; 225-790 Faks: 047 225-790 e-mail:

16. TV Tera Adresa: Ul. Ru`a Del~eva b.b., Bitola Tel: 047 25 80 80 , Faks: 047 25 80 90 e-mail:

17. TV Zdravkin Adresa: Ul. Dim~e Mir~ev br. 1, Veles Tel: 043 212-900; 212-901 Faks: 043 232-900; e-mail:

18. TV Vis Adresa: Ul.Sando Masev br.12, Strumica Tel: 034 348-111 Faks: 034 347-111 e-mail:

19. TV Art Adresa: Ul. Ohridska br. 18, Tetovo Tel: 044 331-585 Faks: 044 331-586 e-mail:

20. TV Kiss Adresa: Ul. B. Toska br. 10, Tetovo Tel: 044 334-565; 334-566 Faks: 044 334-565 e-mail:

21. Televizija Iris Adresa: Ul. Mar{al Tito b.b [tip Tel: 032 391-313; 380-513 Faks: 032 391-313 e-mail:

22. Radio Vat Adresa: Ul. Van~o Mickov br. 17 b, 1000 Skopje Tel: 02 3063-080; 3063-086 Faks: 02 3063-086; 3074-625 e-mail:

www.vati.com.mk 23. Radio Noma Adresa: M.H. Jasmin b.b., 1000 Skopje Tel: 02 3112-694, 3111-878 Faks: 02 3112-794 e-mail:

24. Super radio Adresa: Ul. Makedonski prosvetiteli b.b. Ohrid Tel: 046 260-078; 266-277 Faks: 046 260-353 e-mail:

veb :// www.superradio.com.mk 25.Radio Kanal 77 ([tip) Ul; Josif Kova~ev br: 18 [tip Tel: 032 397-727 Faks: 032 397-717 e-mail:

26. Radio Kanal 77 (Skopje) Ruzveltova 4/lokal 6 Tel/fax: 02 3223-122/ 3223123 e-mail:

27. Radio Kiss Adresa: Ul. Blagoja Toska br. 10, Tetovo Tel: 044 334-566 Faks: 044 334-565 e-mail:

31 . Vest Plo{tad Makedonija b.b. 1000 Skopje tel: 02 3296 505 faks: 02 3296 505 e-mail:

32.Makedonija Denes Ul: M. H. jasmin br 50 1000 Skopje tel: 3227-270 faks: 3110-150 e-mail:

33. Kapital Belasica bb (Skopski saem) 1 000 Skopje tel: 3139-750, 3139-406 faks: 02 3109-632 e-mail:

34. FORUM Kosta Novakovi} 16 1000 Skopje tel/faks: + 389 2 3121 100 e-mail:

www.forum.com.mk 28. Radio Bleta Adresa: Ilindenska GTC lok.br. 2/5, Tetovo Tel: 044 32-323; 335-064 Faks: 044 32-323 e-mail:

htpp:// www.welcome.to/radiobleta 35. Fokus Ul:”Mar{al Tito” br:5/10 1 000 Skopje tel: 3111-327 faks: 3223-679 e-mail:

29. Dnevnik Ul: Teodosij Gologanov/28 1 000 Skopje tel: 02 3297 555 faks: 02 3297 554 e-mail:

36. ZUM Ul: DTC Buwakovec 2kat, lok. 14 1000 Skopje tel : 02 3225 126 faks: 02 3225 129 e-mail:

30. Utrinski Vesnik Ul: Dame Gruev br: 5 1 000 Skopje tel: 02 3117-377 faks: 02 3118-638 e-mail:

37. Lobi Ul: Nikola Tesla br: 18/2-8 1000 Skopje tel: 02 3090-586 faks: 02 3130-407 %$|%% 38.Aktuel ul.T.C.Leptokarija, sekcija 1, lokal 10-a 1 000 Skopje tel: 02 3064-233, 3064-293 faks: 02 3090-108 e-mail:

39. Denes ul.M. H. Jasmin br 50 1000 Skopje tel: 3227-270 faks: 3110-150 e-mail:

40. Makedonsko Vreme Ul: Vasil \orgov 39 baraka 7 1000 Skopje tel/faks: 02 3121 182 e-mail:

41 . Makedonsko Sonce ul.Leninova br.79 1000 Skopje tel: 02 3130-137 faks: 02 3130-377 e-mail:

42.Start Mitropolit Teodosij Gologanov 126 1 000 Skopje tel: 02 3214-220 faks: 02 3112-279 e-mail:

; http: www.start.com.mk Priznanija i Bibliografija MIM, avtorite i ureduva~kiot odbor na prira~nikot “Kako da komunicirate so mediumite” izrazuvaat blagodarnost do site koi pomognaa vo podgotovkata na ovoj prira~nik, vklu~uvaj}i gi i u~esnicite vo mnogubrojnite seminari na MIM za komunikacija so mediumite. Vo utvrduvaweto na sodr`inata na ovoj prira~nik be{e koristena i slednata literatura, na ~ii{to avtori isto taka im se zablagodaruvame. Hausman, Marc (2002) Press Tours: Five Steps to Better Awareness (Online) Retrieved July 18, 2003 http://www.potomactechjournal.com/ displayarticledetail.asp?art_id=59562&ec_id=95 Jempson, Mike (1999) Spot On! A handbook for Health Communicators, Bristol, UK: WHO & PressWise Trust Khouri, Rami G. (2001) The Role and Power of the Mass Media (online) Retrieved July 18, 2003 http://www.passia.org/seminars/2001/ramispaper.htm McNamara, Carter (1999) Public and Media Relations, Minneapolis Minnesota: Authenticity Consulting, LLC Miller, Alton Pitch Letter and Confirmation Letters (online) Retrieved July 18, 2003 http://www.althonmiller.com/pitch.htm Sereg, Ronald, Media and Public Relations Strategy for Nongovernmental Organizations, Washington DC: Freedom House http://freedomhouse.org/reports/ngopr.html Silver, Sarah A Media Relation Handbook for Non-Governmental Organizations, Budapest: Independent Journalism Foundation %&|%' Van Kampen, Joke, Dealing with the Media: A Practical Guide (for the EC/UNFPA Initiative for Reproductive Health in Asia), Hanover, Germany: RHI ComNet coordinated by the German Foundation for World Population Strategic Media: Designing a Public Interest Campaign, Washington DC: Communication Consortium Media Center The Insider’s Guide to Public Relations (2001), London, UK: Public Relations Consultants Association Izdavaweto na ovaa publikacija be{e ovozmo`eno so pomo{ od Inicijativata za Gradewe na doverba vo Makedonija (CBI), programa finansirana od strana na Amerikanskata Agencija za Me|unaroden razvoj, Kancelarijata za Tranzicii, implementirana od Me|unarodnata Organizacija za Mirgracii (IOM). Koristenite primeri i navedenite mislewa se mislewa na avtorite i nu`no ne gi reflektiraat mislewata na CBI, na Me|unarodnata Organizacija za Mirgracii, kako i na Amerikanskata Agencija za Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Bele{ki Bele{ki Bele{ki Bele{ki Bele{ki Bele{ki