Venäma – Vikipedii

Venäma – Vikipedii
Mine sisu juurde
Vikipedii-späi
Venälaine Federacii
Российская Федерация
Flag
Valdkundznam
Pälidn
Moskv
Eläjiden lugu
2018
142,122,776 (Krimata)
144,473,177 (Krimanke)
ristitud
Pind
17,098,246 (Krimata),
17,125,191 (Krimanke)
km²
Kel'
venän
Valdkundan pämez'
Vladimir Putin
Päministr
Mihail Mišustin
Religii
hristanuskond
ateizm
islam
buddizm
paganuz
Valüt
venäman rubl'
(RUB) (₽)
Internet-domen
.ru
.рф
.su
Telefonkod
+7
Aigvö
UTC
+2..+12
Venäma
venäkelel
Россия
[rɐˈsʲijə]),
Venälaine Federacii
(lühetud nimi:
VF
ven.
Российская Федерация
), molembad nimitused oma oficialižed; järgeližpaginas mugažo —
Venä
, om valdkund
Päivnouzmaižes Evropas
da
Pohjoižes Azijas
Venäman pälidn da kaikiš suremb lidn om
Moskv
. Vl 2025 kaik oli 16 lidnad Venälaižes Federacijas, kudambiden eläjiden lugu oli enamb 1 mln eläjid:
Moskv
Piter
Novosibirsk
Jekaterinburg
Kazan'
Krasnojarsk
Alanovgorod (Alauz'lidn)
Čeläbinsk
Uf
Krasnodar
Samar
Rostov Donal
Omsk
Voronež
Perm'
Volgograd
Venäma om
Man
kaikiš suremb valdkund pindan mödhe — 17 098 246 km². Vl
2010
Venälaižen Federacijan eläjiden lugu oli 141 927 297 eläjad (ühesanz' sija
Mas
). Valdkundaline kel' om
venäkel'
, dai mugažo ičeze valdkundaližed keled oma 23 federacijan subjektoiš.
Venäma om
Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijan
Ripmatomiden Valdkundoiden Ühtnendan
Evrazijan Ekonomižen Ühtištusen
da toižiden organizacijoiden ühtnii.
Istorii
vajehta
vajehtada lähtetekst
Vl
862
päivnouzmslavine (Amuižvenälaine) valdkund sündui. Äjad päivnouzmslavižed heimod ühtetas sihe. Möhemba, feodaližen rouhusen tagut, se jagase paloihe — ičenaižihe ruhtinazkundoihe. 13. voz'sadal venälaižed ruhtinazkundad puttas
mongoližiden hanoiden
tobmuden alle. Vl
1380
venälaine
Dmitrii Donalaine
-ruhtinaz vägestab Mamai-hanan sodavägid
toras Kulikovon pöudol
16. voz'sadal Moskvan ruhtinazkund (möhemba — valdkund) zavodib lujetas, susedruhtinazkundad ühtetas sihe. Muga ühthine keskustoittud valdkund om sündnu.
Ivan IV (Grazii)
-carin aigan Venälaine valdkund levitab jalos ičeze röunad. Se anastab Kazanin da Astrahanin hankundoid. 17. voz'sadal, jäl'ges Ivanan IV surmad, Torokaig zavodiše.
Pol'šanmaižed
sodaväged tuldas Venämha. Vl
1612
venälaine ratnikišt, kudamban ezinenas
Minin
da
Požarskii
oliba, vägesti pol'šanmalaižid. Vl
1613
Mihail Romanov
valičese da kändase uden carin,
Romanoviden dinastii
ohjastab Venämad vodelesai
1917
18. voz'sadan augotišes
Petr I-car'
zavodib ičeze masštabižed reformad valdkundas da kändab sidä
Venäman imperijaks
Pohjoižsodan
(1700−1721) jäl'ghe Venälaine imperii sab maid
Baltijanmeren randoil
. Vl
1812
soda («Tatanmaine voin») zavodiše
Napoleonan
Francijanke
. Venälaižed sodaväged ottihe vägestust neciš voinas evropalaižiden ühtnenuziden valdkundoiden abunke. Vl
1861
maorjanoiktuz om tühjitadud. 19. voz'sadan lop harakterizuiše tegimišton da radajiden lugun kazvol.
Vozil 1905−1907
ezmäine venälaine revolücii
tegihe. Vl
1914
Venälaine imperii, Antantan ühtnijan oldes, tuleb
Ezmäižhe mail'manvoinha
. Vn 1917 uhokul revolücii zavodiše («Uhokun revolücii»), kudamb tühjitab monarhijad i tegeb Venäman tazovaldkundaks. Pordaigaine ohjastuz tedotab voinan jätkmižes, no sügüzel bol'ševikad anastadas tobmut
Lenin
ezinenas. Vozil 1918−1922
Rahvahanikoiden soda
levini, i bol'ševikad otiba vägestust siš. Vl 1922 tedotadas
NSTÜ:n
sädandas.
Vozil 1941−1945 — Venäman ühtnemine
Toižhe mail'mansodha
(«Surhe Tatanman voinha»)
Saksanmad
vaste.
Vl 1991
Nevondkundaližen Ühtnendan
(NSTÜ:n) jagund tegihe, Venäma läksi sišpäi, no jäi nevondkundaližiden kožundkirjutesiden jäl'ghetulijaks.
Geografižed andmused
vajehta
vajehtada lähtetekst
Vasügan-jogi
Venäma sijadase
Pohjoižes mapoliškos
Evrazii
-kontinentan pohjoižel. Ümbri 14 procentas Venäman territorijad sijadase
Pohjoižen polärižen pirdan
taga, igähižen rougun zonas.
Venälaine Federacii om
Tünen
Antlantižen
Baltijan meri
Mustmeri
Azovmeri
),
Jävaldmerin
da
Kaspijan meren
randoil, sen mererandad oma kaikiš pidembad (37,653 km) Man toižihe valdkundoihe rindataden.
Venämal om maröunoid nenidenke valdkundoidenke (častomarašt vaste):
Norvegii
Suomenma
Estinma
Latvii
Litvanma
Pol'šanma
Vaugedvenäma
Ukrain
Gruzii
(sidä kesken
Abhazijanke
Suviosetijanke
),
Azerbaidžan
Kazahstan
Mongolii
Kitai
Pohjoižkorei
; vezivaldkundröunoid
Amerikan Ühtenzoittud Valdkundoidenke (Štatoidenke)
da
Japonijanke
Venäman agjahižed čokkoimed kontinental: agjahine pohjoine punkt —
Čelüskinan nem'
Krasnojarskan randas
; agjahine suvipunkt —
Bazardüzünmägi
Dagestanan Tazovaldkundas
; agjahine päivlaskmpol'ne punkt —
Dežnövan nem'
Čukotkan avtonomižes ümbrikos
; agjahine päivnouzmpol'ne punkt —
Baltijan letejono
Kaliningradan agjas
. Keskuzpunkt —
Vivijärv
Krasnojarskan randas
Kaik om enamba 120 tuhad jogid da ümbri kaht millionad järvid Venämas. Saum vezid — 4,22
%. Kaikiš pidembad joged oma (kirjamišton mödhe)
Amur
Lenanjogi
Kamanjogi
Jenisei
Irtiš
Ob'
Volg
; kaikiš surembad järved (suruden mödhe) —
Kaspijan meri
(Venäman paloin),
Baikal
Ladogjärv
Änine
Politine sistem
vajehta
vajehtada lähtetekst
Valdkundan edeližed
Konstitucijad
ven.
Конституция
) oliba vahvištadud vll 1905, 1918, 1924, 1936 i 1977. Nügüdläine kudenz' lugul Konstitucii
om olmas vspäi 1993, sen mödhe Venälaine Federacii om demokratine federativine valdkund
prezidentiž-parlamentiženke tazovaldkundaliženke
ohjanduzmahtusenke. Konstitucijan vn 2014 versii om väges.
Valdkundan pämez'
vajehta
vajehtada lähtetekst
Venäman pämez' om
prezident
ven.
Президент Российской Федерации
), eläjad valitas händast kudeks vodeks. Kahtenden strokun voimuz om olmas.
Venäman Prezidentiden nimikirjutez:
Boris Nikolajevič Jel'cin
(1991−1999)
Vladimir Vladimirovič Putin
(2000−2008)
Dmitrii Anatol'jevič Medvedev
(2008−2012)
Vladimir Vladimirovič Putin
(2012— tähäsai)
Käskusenandai tobmuz
vajehta
vajehtada lähtetekst
Käskusenandajan tobmuden ülembaine aluzkund om kaks'kodine parlament (
Federaline Suim
ven.
Федеральное Собрание
): ülähäine kodi (palat) —
Federacijan Nevondkund
ven.
Совет Федерации
), alahaine kodi (palat) nimitase
Valdkundaližeks Dumaks
(ven.
Государственная Дума
).
Radonoigendai tobmuz
vajehta
vajehtada lähtetekst
Radonoigendajan (Elohopanijan) tobmuden ülembaine aluzkund om Venälaižen Federacijan ohjastuz (
ven.
Правительство Российской Федерации
), prezident paneb radnikusele sen ezimest — päministrad (
ven.
премьер-министр
). Valdkundaline Dum vahvištoitab päministran kandidaturad.
Mihail Mišustin
om päministraks vn 2020 vilukun 16. päiväspäi.
Edeližed päministrad:
Dmitrii Medvedev
(2012—2020)
Vladimir Putin
(2008−2012)
Vspäi 2004
Sergei Lavrov
radab röunantagaižiden azjoiden ministran.
Nügüdläine
kaičendministr
om
Andrei Belousov
(vspäi 2024).
Käskuzkundaline tobmuz
vajehta
vajehtada lähtetekst
Käskuzkundaližen tobmuden pä om Venälaižen Federacijan Ülembaine käskuzkund (
ven.
Верховный суд
), sen pertišt sijadase Moskvan keskuzpalas.
Administrativiž-territorialine jagand
vajehta
vajehtada lähtetekst
Kacu kirjutuz:
Venäman administrativiž-territorialine jagand
Venälaižen Federacijan subjektad
Kaik 83 regionad mülüdas Venälaižhe Federacijha (
Kriman
kahten regionan lugemata):
21
tazovaldkundad
46 agjad
randad
4 ümbrikod
2 federativižen alištusen lidnad
1 avtonomine agj
Kaik om
kahesa federališt ümbrikod
Venämas vspäi 2016.
Eläjad
vajehta
vajehtada lähtetekst
RosStat:an
andmusiden mödhe, vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe Venälaižen Federacijan ristitišton lugu oli 141,927,297 eläjad, vl 2021 valdkundan eläjiden lugu oli 147,182,123 ristitud. Venäma om ühesandel sijal ristituiden lugun mödhe toižihe valdkundoihe rindataden. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 148,561,694 eläjad vl 1993.
Venäman eläjiden enambuz (kaks' koumandest) eläb valdkundan
evropižes
palas, toine koumandez —
Uralan
taga.
Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe, 71,7
% Venäman eläjid oma
venälaižed
(lugemata
kozakoid
pomoroid
täl vodel jo), 3,2
% —
kazanin totarlaižed
, 1,1
% —
baškiralaižed
, 1,1
% —
čečenalaižed
, toižed rahvahad — 11,3
%, rahvahuden ozutandata — 11,6
%. 4617 venämalašt oma
vepsläižed
(0,003137
%). Venäma om äirahvahaline valdkund, i äjad rahvahad oma
igähižed
Läz kaik ristitišt voib pagišta venäkelel. Mamankelen mödhe (2021):
venän kel'
— 85,45
%,
totaran kel'
— 3,12
%,
čečenan kel'
— 1,26
%,
baškiran kel'
— 1,01
%, toižed keled — 9,16
%. 1276 venämalašt (0,000867
%) pagištas
vepsän kelel
kut mamankelel.
Uskondan mödhe (2012):
ortodoksižed hristanuskojad
— 42,9
%, toižed
hristanuskojad
— 4,4
%,
islamanuskojad
— 6,5
%, toižed uskojad i religijatomad — 46,2
%. Titul'ne nacii, venälaižed, oma veroližin ortodoksižed hristanuskojad, ka mugažo vepsläižed.
Kaik om 167 lidnad enamba mi 100 tuhad eläjidenke (kül'mku 2018). Koume eläjad nelläspäi oma lidnalaižed (2020).
Rahvahanižanduz
vajehta
vajehtada lähtetekst
Venäma om šingotai agrariž-industrialine valdkund, keskmäižen šingotesen. Valdkund om
Mail'man torguindorganizacijan
da
Evrazijan Ekonomižen Ühtištusen
ühtnijaks. Venäman ekonomik om nelländel sijal mirun valdkundoiden keskes da ezmäižel sijal Evropan valdkundoiden keskes
kogosüdäiproduktan
tazostadud ostmižmahtusen mödhe. Vodel 2024 nominaline KSP oli 2,18 trln AÜV:oiden dollaroid ekvivalentas (11. sija mail'mas; US$14,953 ühtele hengele, 68. sija) vai US$6,91 trln tazostadud ostmižmahtusen mödhe (ühtele hengele US$47,299, 48. sija mail'mas). Venäman panend mail'man ekonomikha om 3,24
% (2022). Ižandusen hüvä olend rippub kivivoin da gazan eksportaspäi lujas märas. Valdkundaline velg om madal, KSP:n 35,7
% surtte vl 2024. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.
Venäman KSP:n sarakoiden keskes oma (vn 2020 tedod): tegimišt 14,8
%, torguind i likkuimiden kohenduz 13,1
%, tarbhaižiden kaivatusiden samine 9,8
%, socialine sarak 8,3
%, sodakaičend 6,5
%, sauvond 5,7
%, finansine sarak 4,9
%, tedotehnine sarak 4,5
%, maižanduz (manradand, mecižanduz, mectuz, kalanpüdand) 4,1
%, tervhudenkaičend 3,9
%, openduz 3,4
%, sidon sarak 2,8
%, elektroenergetine sarak (elektruz, gaz, puru) 2,6
%, administrativižed radod 2,0
%, kul'turelo i sport da lebu dai bobuštused 0,9
%, adivpertiden sarak 0,7
%, toižed radod 0,6
%.
Radotomiden ristituiden lugumär — 3,2
%, radnikoiden — 60,1
% (voden 2023 andmused). Radajiden järgenduz sektoroidme (2016): maižanduz 9,4
%, tegimišt 27,6
%, holitišiden sfer 63,0
%. Keskmäine pauk Venämas om 57 244 rubläd kus (edel valdkundmaksoiden vähendust, vodel 2021). Valdkundan surembad kompanijad oma
Venäman raudted
, 711 tuhad ristitud radoiba siš vl 2019, mugažo Rosteh 450 tuhanke radajid (2020) i X5 Group — 340 tuhad radnikoid (2020). Vodel 2022 Venämal om saudud eländsijiden 102,7 mln nellikmetrid.
Venäman rahad om
venälaine rubl'
, sen maksmine oli 73,66 rubläd ühtes AÜV:oiden dollaras vl 2021.
Vl 2012 valdkundan päeksport oli
kivivoi
da
londuseline gaz
(45
%),
kivivoiproduktad
(25
%),
metallad
da metalližed tegesed (8
%), himižen tegimišton produkcii (6
%), mašiništonsauvomižen sarakon produkcii (5
%); toine eksport —
söndtavarad
(3
%),
pumaterialad
(2
%). Vl 2019 importan tavarad oliba mašinansauvomižen erazvuitte produkcii, likkuimed da niiden palad, pakuidud zelläd, radiooigendai ladimišt, lendimed, kompjuterad, plastmassad, optižed i medicinižed instrumentad. Eksport ületab importad äi vot. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2023) oma
Kitai
(Venäman eksportan 34,8
% (sidä kesken Honkong 2,1
%) i importan 54,3
% (s.k. Honkong 1,3
%)),
Indii
(Venäman eksportan 16,8
%),
Turkanma
(eksportan 7,9
% i importan 5,2
%),
Kazahstan
(eksportan 4,1
% i importan 4,7
%),
Saksanma
(importan 4,7
%).
Galerei
vajehta
vajehtada lähtetekst
Senatan pert'kulu
Moskvan
Kremliš om Venäman Prezidentan radinsija (vn 2008 vai sen aigemba nägu)
Venäman parlamentan üläkodi (Federacijan Nevondkund, Moskv, vn 2003 sügüz'ku)
Parlamentan alakodi (Valdkundaline Dum, Moskv, 2017)
Venälaižen Federacijan Ohjastusen pert' vn 2018 semendkus (Moskv)
Venäman röunantagaižiden azjoiden ministruz (Moskv, vn 2011 heinku)
Venäman kaičendministrusen päsijaduz (Moskv, vn 2016 eloku)
Venälaižen Federacijan Ülembaine Käskuzkund vn 2011 sulakus (Moskv)
Venälaižen Federacijan Konstitucine Käskuzkund vn 2011 heinkus (
Piter
Venälaižen Federacijan Keskuzbank (Venäman bank), päfater vn 2016 elokus (Moskv)
Venäman nacionaline kirjišt (Piter, sügüz'ku 2019)
Homaičendad
vajehta
vajehtada lähtetekst
Venäman ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. —
Cia.gov
(angl.)
Ni üks' sur' valdkund ei tundištand Kriman sirdandad Venämha.
"Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2025 года (Venälaižen Federacijan kaikenaigaižen ristitišton lugumär municipaližidme ühtnikoidme vn 2025 vilukun 1. päiväl)"
rosstat.gov.ru
, om sadud 16. viluku 2026
(ven.)
"Russia: Federal Districts and Major Cities (Venäma: federaližed ümbrikod i päižed lidnad)"
citypopulation.de
, om sadud 16. viluku 2026
(angl.)
Venälaižen Federacijan Konstitucijan tekst
constituteproject.org
-saital.
(angl.)
Irdkosketused
vajehta
vajehtada lähtetekst
Venäman federaližiden valdkundaližiden aluzkundoiden server (
gov.ru
).
(ven.)
(angl.)
Venälaižen Federacijan prezidentan sait (
kremlin.ru
).
(ven.)
Valdkundaližen Duman sait (
duma.gov.ru
).
(ven.)
(angl.)
Venäman federaližen ohjastusen sait (
government.ru
).
(ven.)
(angl.)
Ülembaižen käskuzkundan sait (
vsrf.ru
).
(ven.)
(angl.)
(fr.)
Venäma
Vikiaitas
Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad
Albanii
Andorr
Armenii
Azerbaidžan
Avstrii
Bel'gii
Bolgarii
Bosnii da Gercegovin
Čehanma
Danii
Estinma
Francii
Grekanma
Gruzii
Horvatii
Irlandii
Islandii
Ispanii
Italii
Kazahstan
Kipr
Latvii
Lihtenštein
Litvanma
Lüksemburg
Mad'jaranma
Mal't
Moldov
Monako
Mustmägi
Norvegii
Pohjoižmakedonii
Pol'šanma
Portugalii
Ročinma
Romanii
San Marino
Saksanma
Serbii
Slovakii
Slovenii
Suomenma
Sur' Britanii
Šveicarii
Turkanma
Ukrain
Vatikan
Vaugedvenäma
Venäma
Om
Azijas
mugažo.
Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan
Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE)
Armenii
Azerbaidžan
Bahrein
Bangladeš
Brunei
Butan
Egipt
Filippinad
Gruzii
Indii
Indonezii
Irak
Iran
Izrail'
Japonii
Jemen
Jordanii
Kambodž
Kazahstan
Katar
Kipr
Kirgizstan
Kitai
Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund
Korejan Tazovaldkund
Kuveit
Laos
Livan
Malaizii
Mal'divan Sared
Mjanmar
Mongolii
Nepal
Oman
Pakistan
Päivnouzmaine Timor
Saudan Arabii
Singapur
Sirii
Šrilank
Tadžikistan
Tailand
Turkanma
Turkmenistan
Uzbekistan
Venäma
Vjetnam
Om
Evropas
mugažo.
Om
Afrikas
mugažo.
Om
Valdmerimaiš
mugažo.
Venälaižen Federacijan subjektad
Tazovaldkundad
Adigejan
Altajan
Baškortostanan
Burätijan
Čečenijan
Čuvašijan
Dagestanan
Hakasijan
Ingušetijan
Kabardinijan da Balkarijan
Kalmikijan
Karačajan da Čerkesijan
Karjalan
Komin
Marii Elan
Mordovijan
Pohjoižosetijan — Alanijan
Saha (Jakutijan)
Tatarstanan
Tuvan
Udmurtijan
Randad
Altajan
Baikalantagaine
Habarovskan
Kamčatkan
Krasnodaran
Krasnojarskan
Merenrandaline
Permin
Stavropolin
Agjad
Alalidnan
Amuran
Arhangel'skan
Astrahanin
Belgorodan
Bränskan
Čeläbinskan
Irkutskan
Ivanovon
Jaroslavlin
Kaliningradan
Kalugan
Kemerovon
Kirovan
Kostroman
Kurganan
Kurskan
Leningradan
Lipeckan
Magadanan
Moskvan
Murmanskan
Novosibirskan
Omskan
Orelan
Orenburgan
Penzan
Pskovan
Rostovan
Räzanin
Sahalinan
Samaran
Saratovan
Smolenskan
Sverdlovskan
Tambovan
Tomskan
Tulan
Tverin
Tümenin
Ul'janovskan
Uz'lidnan
Vladimiran
Volgogradan
Vologdan
Voronežan
Federaližen alištusen lidnad
Moskv
Piter
Avtonomižed agjad
Evrejan
Avtonomižed ümbrikod
Čukotkan
Hantin da Mansin (Jugr)
Jamalan Nenciden
Nencan
Toižed
Krim
Sevastopol'
Tümenin agjan
pala
Arhangel'skan agjan
pala
Dejure —
Ukrainan
pala
Nece kirjutuz
Vepsän Vikijas
Веняма
Om sadud "
Kategorijad
Lehtpoled, miččil ei ole luguid
Venäma
Peittud kategorijad:
Tarbhaižed lehtpoled, kudambad oma vähembad 30 KB
Anglijankel'žed tarbhaižed lehtpoled, kudambad oma enambad 16 KB/levitadud
Venäma
Ližada tem