Voda - Wikipedija, prosta enciklopedija

Voda - Wikipedija, prosta enciklopedija
Pojdi na vsebino
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Voda
Imena
IUPAC ime
vodikov(I) oksid
Druga imena
oksidan, divodikov oksid, voda
Identifikatorji
Številka CAS
7732-18-5
3D model (
JSmol
Interaktivna slika
Beilstein
3587155
ChEBI
CHEBI:15377
ChEMBL
ChEMBL1098659
ChemSpider
937
ECHA InfoCard
100.028.902
Gmelin
117
PubChem
CID
962
RTECS število
ZC0110000
UNII
059QF0KO0R
CompTox Dashboard
EPA
DTXSID6026296
InChI
InChI=1S/H2O/h1H2
Key:
XLYOFNOQVPJJNP-UHFFFAOYSA-N
SMILES
Lastnosti
Kemijska formula
Molska masa
18,01528(33) g/mol
Videz
brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa; brezbarvni plin, trdina, podobna kristalom
Vonj
brez
Gostota
Kapljevina:
0,9998396
g/mL pri 0
°C
0,9970474
g/mL pri 25
°C
0,961893
g/mLpri 95
°C
Trdnina:
0,9167
g/ml pri 0
°C
Tališče
0,00
°C (32,00
°F; 273,15
K)
Vrelišče
99,98
°C (211,96
°F; 373,13
K)
Topnost v vodi
N/A
Topnost
slabo topno v
haloalkanih
alifatskih
in
aromatskih
ogljikovodikih ter
etrih
Boljša topljivost v
karboksilatih
alkoholih
ketonih
aminih
. Meša se z
metanolom
etanolom
propanolom
izopropanolom
acetonom
glicerolom
1,4-dioksanom
tetrahidrofuranom
sulfolanom
acetaldehidom
dimetilformamidom
dimetoksietanom
dimetil sulfoksidom
acetonitrilom
. Delno se meša z
dietil etrom
metil etil ketonom
diklorometanom
etil acetatom
in
brominom
Parni tlak
3,1690 kilopascal ali 0,031276
atm
Kislost
(p
13,995
Bazičnost
(p
13,995
Konjugirana kislina
hidronij
Konjugirana baza
hidroksid
Toplotna prevodnost
0,6065 W/(m·K)
10
Lomni količnik
1,3330 (20
°C)
11
Viskoznost
0,890
cP
12
Struktura
Kristalna struktura
Heksagonalna
Točkovna grupa
2v
Oblika molekule
ukrivljena
Dipolni moment
1,546
13
Termokemija
Specifična toplota
75,385 ± 0,05
J/(mol·K)
14
Standardna molarna
entropija
298
69,95 ± 0,03
J/(mol·K)
14
Std tvorbena
entalpija
(Δ
298
−285,83 ± 0,04
kJ/mol
14
Gibbsova prosta energija
˚)
−237,24
kJ/mol
Nevarnosti
Glavne nevarnosti
utopitev
plaz
(kot sneg)
zastrupitev z vodo
(glej tudi
divodikov monoksid
NFPA 704
(diamant
ognja)
Plamenišče
Negorljivo
Sorodne snovi
Drugi
kationi
vodikov sulfid
vodikov selenid
vodikov telurid
vodikov polonid
vodikov peroksid
Sorodno
topilo
aceton
metanol
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v
standardnem stanju
pri 25
°C, 100
kPa).
Sklici
infopolja
Voda
ali sistematično
oksidan
je
anorganska spojina
kemijsko formulo
O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine
hidrosfere
in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot
topilo
15
Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike
življenja
, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Njena kemijska formula H
O kaže, da njene molekule vsebujejo en
kisikov
in dva
vodikova
atoma, povezana s kisikom s
kovalentno vezjo
. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°.
16
Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem
agregatnem stanju
pri standardni temperaturi in tlaku.
Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori
dež
in kot
aerosol
meglo
. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot
sneg
. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape.
Voda pokriva približno 70,9
% zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih.
17
Majhen del vode je v podtalnici (1,7
%), ledenikih in ledenih pokrovih
Antarktike
in
Grenlandije
(1,7
%), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001
%).
18
19
20
Voda se nenehno giblje skozi
vodni krog
izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje.
Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70
% sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu.
21
Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Etimologija
uredi
uredi kodo
Beseda voda izvira iz protoindoevropske besede
*wod-or
, končnične oblike korena
*wed-
(»voda«, »mokro«).
22
Preko indoevropskega korena ima podobno ime tudi v drugih jezikih: v
grščini
ύδωρ
ýdor
), v
ruščini
вода́
vodá
), v
irščini
uisce
in v
albanščini
ujë
Lastnosti
uredi
uredi kodo
Voda je
polarna
anorganska spojina, pri sobni temperaturi tekočina brez okusa in vonja. Je skoraj brezbarvna z rahlo modrim pridihom. Je najenostavnejši vodikov halkogenid in daleč najbolj preučevana kemijska spojina. Zaradi sposobnosti raztapljanja veliko snovi je opisana kot »univerzalno topilo«.
23
24
Ta lastnost ji omogoča, da je »topilo življenja«.
25
V naravi skoraj vedno vsebuje raztopljene različne snovi, zato so za pridobivanje kemično čiste vode potrebni posebni postopki. Voda je edina običajna snov, ki v normalnih pogojih na Zemlji istočasno obstaja v tekočem, trdnem in plinastem agregatnem stanju.
26
Stanja
uredi
uredi kodo
Kapljica vode nad vodno površino; tekoča voda
Blok ledu
Oblaki v zemeljskem ozračju kondenzirajo iz plinastih vodnih hlapov
Spojina s formulo H
O ima dve uradni imeni: voda in oksidan.
27
Voda se imenuje tudi tekoča faza H
O.
28
Drugi dve običajni stanji vode sta trdni led in plinasti hlapi ali para. Dodajanje ali odvzemanje
toplote
lahko povzroči fazne spremembe:
zmrzovanje
pretvori vodo v led,
taljenje
led v vodo,
izparevanje
vodo v paro,
kondenzacija
paro v vodo,
sublimacija
led v paro in depozicija paro v led.
29
Gostota
uredi
uredi kodo
Voda se razlikuje od večine tekočin po tem, da se ji po zamrzovanju
gostota
zmanjša.
30
Med druge snovi s to lastnostjo spadajo tudi
bizmut
silicij
germanij
in
galij
. Pri
tlaku
1 atm doseže voda svojo maksimalno gostoto 1.000
kg/m
pri temperaturi 3,98
°C.
31
Gostota ledu je 917
kg/m
, kar pomeni povečanje volumna za približno 9%.
32
33
Ekspanzija lahko povzroči ogromne pritiske, ki povzročajo pokanje vodovodnih cevi in skalovja.
34
V jezerih in oceanih se voda s temperaturo 4
°C potopi na dno, led pa plava na tekoči vodi in tvori ledeno skorjo. Led kot toplotni izolator prepreči, da bi voda pod njim zmrznila. Brez te zaščite večina vodnih organizmov ne bi preživela zime.
35
Magnetizem
uredi
uredi kodo
Voda je
diamagnetna
snov.
36
superprevodnimi
magneti
lahko kljub temu doseže opazno interakcijo.
36
Fazni prehodi
uredi
uredi kodo
Pri
tlaku
1 atm se led tali ali voda zmrzuje pri 0
°C. Pri enakem tlaku voda vre ali para kondenzira pri 100
°C. Voda lahko prehaja v plinasto fazo tudi pri nižjih temperaturah z
izhlapevanjem
na površini (vretje je definirano kot izparevanje po celem volumnu). Na površinah se dogajata tudi
sublimacija
in odlaganje.
29
Primer: zmrzal se odlaga na hladnih površinah, medtem ko snežinke nastanejo z odlaganjem na delce aerosola ali ledeno jedro.
37
V procesu sušenja z zamrzovanjem se živilo zamrzne in nato shrani pri nizkem tlaku, da led na njegovi površini sublimira.
38
Tališče in vrelišče sta odvisna od tlaka. Dober približek odvisnosti temperature tališča od tlaka je
Clausius–Clapeyronova enačba
{\displaystyle {\frac {dT}{dP}}={\frac {T\left(v_{\text{L}}-v_{\text{S}}\right)}{L_{\text{f}}}},}
v kateri sta
{\displaystyle v_{\text{L}}}
in
{\displaystyle v_{\text{S}}}
molska volumna tkoče in trdne faze,
{\displaystyle L_{\text{f}}}
pa molska
talilna toplota
. V večini snovi se njihov volume med taljenjem povečuje, zato temperatura tališča z naraščajočim tlakom narašča. Ker ima led manjšo gostoto od vode, temperatura tališča z naraščajočim tlakom pada.
30
ledenikih
so v velikih globinah tlaki dovolj visoki, da povzročijo taljenje ledu in nastajanje podledeniških jezer.
39
40
Clausius-Clapeyronova enačba velja tudi za
vrelišče
. Ker ima para po prehodu iz tekočine v plin veliko manjšo gostoto kot tekočina, vrelišče s tlakom narašča.
41
gejzirju
Old Faithful v
narodnem parku Yellowstone
, na primer, temperatura vrelišča preseže 205
°C.
42
V hidrotermalnih oddušnikih lahko temperatura preseže 400
°C.
43
Na morski gladini je vrelišče vode 100
°C. Z naraščajočo nadmorsko višino
zračni tlak
pada, zato pada tudi temperatura vrelišča: 1
°C vsakih 274 metrov. Kuhanje na velikih nadmorskih višinah zato traja dlje kot na morju. Na višini okoli 1.500 m, na primer, se čas kuhanja podaljša za četrtino.
44
Velja tudi obratno: z naraščanjem tlaka (
lonec na zvišan pritisk
) se čas kuhanja skrajša.
45
vakuumu
voda vre pri sobni temperaturi.
46
Trojna in kritična točka
uredi
uredi kodo
Poenostavljen fazni diagram vode
Na
faznem diagramu
tlak/temperatura (glej sliko) so tri krivulje, ki ločujejo trdno fazo od plinaste, plinasto od tekoče in tekočo od trdne. Krivulje se stikajo v tako imenovani
trojni točki
, v kateri koeksistirajo vse tri faze. Trojna točka je pri temperaturi 273,16 K (0.01
°C) in tlaku 611.657 paskalov (0,00604 atm).
47
Omenjeni tlak je najnižji tlak, pri katerem še lahko obstaja tekoča voda. Do leta 2019 se je trojna točka vode uporabljala za definiranje
Kelvinove temperaturne lestvice
48
49
Fazna krivulja voda/para se konča pri 647,096 K (373,946
°C) in 22,064 megapaskalih (217,75 atm).
50
Točka je znana kot
kritična točka
. Pri višjih temperaturah in tlakih tekoča in parna faza vode tvorita neprekinjeno fazo, imenovano superkritična tekočina. Superkritična tekočina se lahko stisne ali ekspandira med plinu podobnimi in tekočini podobnimi gostotami, njene lastnosti, ki se precej razlikujejo od lastnosti vode pri sobnih pogojih, pa so občutljive na gostoto. Pri ustreznih tlakih in temperaturah, na primer, se lahko prosto meša z
nepolarnimi spojinami
, vključno z večino
organskih spojin
. Zaradi teh lastnosti postane uporabna za različne aplikacije, vključno z visokotemperaturno
elektrokemijo
in kot ekološko prijazno
topilo
ali
katalizator
v kemijskih reakcijah, v katere so vključene organske spojine. V
Zemljinem plašču
deluje kot topilo med tvorbo
mineralov
, raztapljanjem in obarjanjem.
51
52
Voda v treh
agregatnih stanjih
- kapljevinskem, trdnem (led) in plinastem (kot nevidna vodna para v zraku).
Oblaki
v ozadju so iz drobnih
kondenziranih
kapljic vode.
Faze ledu in vode
uredi
uredi kodo
Normalna oblika ledu na zemeljski površini je led I
, ki kristalizira v
heksagonalno kristalno simetrijo
53
Z naraščanjem tlaka nastaja led z drugimi kristalnimi strukturami. Do leta 2019 je bilo eksperimentalno potrjenih 17 struktur, več drugih pa predvidenih teoretično.
54
Superionska osemnajsta oblika ledu (led XVIII), ploskovno centrirana kocka, je bila odkrita, ko je bila kapljica vode izpostavljena udarnemu valu, ki je povišal tlak na nekaj milijonov atmosfer in temperaturo na nekaj tisoč stopinj. Pri teh pogojih je nastala rešetka togih kisikovih atomov, v kateri so se prosto gibali vodikovi atomi.
55
56
Če je led vgnezden med sloje
grafena
, tvori kvadratno rešetko.
57
Podrobnosti kemijske narave tekoče vode niso še povsem dognane. Nekatere teorije nakazujejo, da je nenavadno obnašanje posledica dveh tekočih stanj.
31
58
59
60
Okus in vonj
uredi
uredi kodo
Čista voda je običajno opisana kot tekočina brez okusa in vonja, čeprav imajo ljudje specifična čutila, ki zaznavajo prisotnost vode v ustih.
61
Za
žabe
je znano, da jo lahko zavohajo.
62
Voda iz naravnih virov, vključno z ustekleničeno
mineralno vodo
, ima običajno veliko raztopljenih snovi, ki ji lahko dajo različne vonje in okuse. Ljudje in živali so razvili čute, ki jim omogočajo oceniti pitnost vode, da bi se izognili preslani ali smrdeči vodi.
63
Barva in videz
uredi
uredi kodo
Čista voda je vidno modra zaradi absorbcije svetlobe v območju približno 600
nm – 800
nm.
64
Barvo je mogoče zlahka opaziti v kozarcu vode iz pipe, postavljenem na čisto belo ozadje pri dnevni svetlobi. Glavni absorpcijski pasovi, odgovorni za barvo, so prizvoki razteznih vibracij vezi OH. Navidezna intenzivnost barve narašča z globino vodnega stolpca po
Beerovem zakonu
. To na primer velja tudi za bazene, če je vir svetlobe sončna svetloba, ki se odbija od belih ploščic bazena.
V naravi se lahko barva spremeni iz modre v zeleno zaradi prisotnosti suspendiranih trdnih snovi ali
alg
V industriji se za vodne raztopine uporablja skoraj infrardeča spektroskopija, saj večja intenzivnost nižjih tonov vode pomeni, da se lahko uporabljajo steklene kivete s kratko dolžino poti. Za opazovanje osnovnega razteznostnega spektra vode ali vodne raztopine v območju okoli 3500
cm
−1
(2,85 μm)
65
je potrebna dolžina poti približno 25 μm. Kiveta mora biti pri približno 3500
cm
−1
prozorna in netopna v vodi. Za okenca kivet za vodne raztopine se pogosto uporablja
kalcijev fluorid
Ramanovo
aktivne osnovne vibracije se lahko opazujejo v 1
cm vzorčni celici.
Vodne rastline, alge in drugi organizmi s
fotosintezo
lahko živijo v vodi do sto metrov globoko, do koder jih lahko doseže sončna svetloba. Globine pod 1000 metrov sončna svetloba praktično ne doseže.
Lomni količnik
tekoče vode pri 20
°C je 1,333 in je veliko večji od lomnega količnika zraka (1,0). Lomni količnik vode je podoben lomnim količnikom
alkanov
in
etanola
in nižji od
glicerola
(1,473),
benzena
(1,501),
ogljikovega disulfida
(1,627) in običajnih vrst
stekla
(1,4 do 1,6). Lomni količnik ledu (1,31) je nekoliko nižji od lomnega količnika tekoče vode.
Polarna molekula
uredi
uredi kodo
Tetraedrična zgradba vode
V molekuli vode tvorita vodikova atoma s kisikovim atomom kot 104,45°. Vodikova atoma sta blizu dveh oglišč
tetraedra
s kisikovim atomom v središču. V drugih dveh ogliščih sta elektronska para valenčnih elektronov, ki ne sodelujeta v tvorbi vezi. V popolnem tetraedru bi koti merili 109,5°, ker je odboj med osamljenima elektronskima paroma večji od odboja med vodikovima atomoma, a se kot zmanjša na približno 104,5°.
66
67
Dolžina vezi O–H je približno 0,096
nm.
68
Tetraedrično obliko imajo tudi druge molekule, na primer
metan
(CH
) in
vodikov sulfid
(H
S). Ker je kisik bolj
elektronegativen
(močneje veže svoje elektrone) kot večina drugih elementov, svoje elektrone obdrži, medtem ko sta vodikova atoma pozitivno nabita. Takšen razpored elektronov in upognjenost molekule dajeta molekuli
električni dipolni moment
in uvrstitev med polarne molekule.
69
Voda je dobro polarno
topilo
, ki topi številne soli in
hidrofilne
organske spojine, kot so
sladkorji
in enostavni
alkoholi
, kot je
etanol
. Voda raztaplja tudi številne pline, kot sta
kisik
in
ogljikov dioksid
. Slednji daje mehurčke gaziranim pijačam, penečim vinom in pivu. V živih organizmih so v vodi raztopljene številne snovi, kot so
beljakovine
DNK
in vodotopni
polisaharidi
. Interakcije med vodo in podenotami teh biomakromolekul povzročajo zgibanje beljakovin, združevanje baz DNK in druge pojave, ki so ključnega pomena za življenje.
Številne organske snovi, na primer
maščobe
olja
in
alkani
, so
hidrofobni
, se pravi netopni v vodi. Netopne so tudi številne anorganske snovi, vključno z večino kovinskih
oksidov
sulfidov
in
silikatov
Vodikove vezi
uredi
uredi kodo
Model vodikovih vezi (1) med molekulami vode
Molekula vode lahko zaradi svoje polarnosti v tekočem in trdnem stanju tvori štiri
vodikove vezi
s sosednjimi molekulami vode. Vodikova vez je približno deset krat mošnejša od
Van der Waalsove sile
, ki privlači molekule v večini tekočin. Vodikove vezi so vzrok, da ima voda veliko višje
tališče
in
vrelišče
kot druge analogne spojine, na primer
vodikov sulfid
. Z njimi je mogoče pojasniti tudi izjemno visoko
specifično toploto
(okoli 4,2 J/g/K),
talilno toploto
(ololi 333 J/g),
izparilno toploto
(2257 J/g) in
toplotno prevodnost
(med 0,561 in 0,679 W/m/K). Te lastnosti povzročajo, da je voda najučinkovitejši regulator
podnebja
na Zemlji, ki shranjuje energijo in jo prenaša med oceani in ozračjem. Energija vodikove vezi vode je okoli 23 kJ/mol, se pravi da je približno dvajset krat šibkejša od
kovalentne vezi
O-H (492 kJ/mol). To pomeni, da je v elektrostatiki udeležena z okoli 90%, preostalih 10% pa prispeva kovalentna vez.
70
Obe vezi sta vzrok tudi za visoko
površinsko napetost
vode
71
in
kapilarnost
. Kapilarnost pomeni tendenco vode, da se dvigne po drobni cevki navzgor v nasprotju z
gravitacijo
. Ta lastnost je pomembna zlasti za gibanje vode navzgor po žilah v rastlinah, kot so drevesa.
72
Samoionizacija
uredi
uredi kodo
Voda je šibka raztopina hidronijevega hidroksida, s katerim je v naslednjem ravnotežju:
2 H
O ⇔ H
+ OH
Električna prevodnost
uredi
uredi kodo
Čista voda ima majhno
električno prevodnost
, ki se zelo poveča z raztapljanjem že majhnih količin
ionskih spojin
, na primer
kuhinjske soli
Tekoča voda se z
električnim tokom
razgradi v njena gradbena elementa kisik in vodik. Proces se imenuje
elektroliza
. Razgradnja zahteva več energije kot se sprosti toplote v obratnem procesu (285,8 kJ/mol ali 15,9 MJ/kg).
73
Mehanske lastnosti
uredi
uredi kodo
Tekoča voda se za večino namenov lahko šteje za
nestisljivo
. Njena stisljivot se v normaljih pogojih giblje od 4,4 do 5,1×10
−10
Pa
−1
74
V oceanih, na primer, se na globini 4.000 m njen volumen zmanjša samo za 1.8
%.
75
Viskoznost
vode pri 20
°C je okoli 10
−3
Pa•s ali 0,01 poisa.
Hitrost zvoka
v vodi je od 1.400 do 1.540
m/s in je odvisna od temperature. Zvok potuje po vodi zelo daleč, zlasti pri nizkih frekvencah. Pri frekvenci 1
kHz njegova jakost pade približno za 0,03
dB/km. To lastnost izkoriščajo
kiti
in ljudje za sporazumevanje in zaznavanje okolice (
sonar
).
76
Reaktivnost
uredi
uredi kodo
Kovinski elementi, ki so bolj
elektropozitivni
od vodika, zlasti
alkalijske
in
zemljoalkalijske kovine
, kot so
litij
natrij
kalij
kalcij
in
cezij
izpodrinejo vodik iz vode in tvorijo hidrokside. Pri visokih temperaturah
ogljik
reagira z vodno paro, pri čemer nastajata
ogljikov monoksid
in vodik (vodni plin):
C + H
O → CO + H
Voda na Zemlji
uredi
uredi kodo
Hidrologija
je veda, ki preučuje gibanje, porazdelitev in kakovost vode na Zemlji. Preučevanje porazdelitve vode je hidrografija, preučevanje porazdelitve in gibanja podtalnice je hidrogeologija, preučevanje ledenikov glaciologija, površinskih voda limnologija in oceanov oceanografija. Ekološke procese, povezane s hidrologijo, preučuje ekohidrologija.
Skupna masa vode na površini našega planeta, pod njo in nad njo se imenuje
hidrosfera
. Celotna količina vode v vseh oblikah je približno 1,386 × 10
kubičnih kilometrov.
18
Tekoča voda se nahaja v oceanih, morjih, jezerih, rekah, potokih, kanalih, ribnikih in močvirjih. Večina vode je v oceanih. V trdni, tekoči in plinasti obliki je prisotna tudi v ozračju, pod površino pa kot podzemna voda v
vodonosnikih
Voda je pomembna v številnih
geoloških
procesih. Talna voda je prisotna v večini kamnin in s svojim tlakom povzroča gubanje površine. Voda v Zemljinem plašču je odgovorna za nastajanje
vulkanov
v podrivnih conah. Na Zemljini površini sodeluje tako v kemičnih kot fizikalnih procesih preperevanja. Voda in v manjši meri led sta zaslužna tudi za transport ogromne količine sedimentov. Ti tvorijo različne vrste
sedimentnih kamnin
, ki sestavljajo geološki zapis zgodovine Zemlje.
Kroženje vode
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Kroženje vode
Vodni krog
-verzija za otroke
Vodni krog
-verzija za odrasle
Vodni ali hidrološki krog je stalno izmenjavanje vode znotraj hidrosfere, med ozračjem, vodo v zemlji, površinsko vodo, podtalnico in rastlinami.
Voda se nenehno giblje skozi vse te regije v vodnem krogu, ki ga sestavljajo naslednji procesi:
izhlapevanje
iz oceanov in drugih vodnih teles v zrak ter
transpiracija
iz kopenskih rastlin in živali v zrak
precipitacija vodne pare, ki v zraku kondenzira in pade na zemljo ali v ocean
odtekanje vode s kopnega, ki večinoma doseže morje
Večina vodnih hlapov, predvsem iz oceana, se vrne vanj, vetrovi pa odnašajo vodne hlape na kopno z enako hitrostjo, kot voda s kopnega odteka v morja. Količina te vode je približno 47 Tt (47 x 10
12
ton) letno. Izhlapevanje in transpiracija na kopnem prispevata dodatnih 72 Tt na leto. Padavine na kopnem (119 Tt na leto) imajo več oblik. Najpogostejše so
dež
sneg
in
toča
, nekaj pa prispevata tudi
megla
in
rosa
77
Rosa so majhne kapljice vode, ki kondenzirajo, ko se zelo vlažen zrak sreča s hladno površino. Rosa običajno nastane zjutraj tik pred sončnim vzhodom, ko je temperatura zraka najnižja in ko začne temperatura zemeljske površine naraščati.
78
V zraku kondenzirana voda lahko lomi v svetlobo, da nastane
mavrica
Majhni vodni tokovi se izlivajo v reke. Matematični model, ki se uporablja za simulacijo toka reke ali potoka in izračun parametrov kakovosti vode, je hidrološki transportni model. Nekaj vode se preusmerja v namakanje kmetijskih zemljišč. Reke in morja ponujajo možnosti za potovanja in transport. Vodni tokovi z erozijo oblikuje okolje, ustvarjajo rečne doline in delte, bogatijo zemljo in ravnajo tla za kmetijstvo in gradnjo naselij.
Poplava
je dogodek, ko voda iz vodotoka zaradi prevelike količine prestopi bregove in zalije niže ležeče površine. Po drugi strani je
suša
obdobje, ki lahko traja več mesecev ali let, ko regija trpi zaradi pomanjkanja vode. To se zgodi zaradi podpovprečne količine padavin, bodisi zaradi
topografije
bodisi zaradi lege na določeni zemljepisni širini.
Vodni viri
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Vodni viri
Vodni viri so "stoječi" in "tekoči". Voda je lahko shranjena v jezerih, vodni pari, podtalnici ali vodonosnikih ter v ledu in snegu. Od celotne količine svetovne sladke vode je približno 69 odstotkov vode shranjene v
ledenikih
in trajni snežni odeji, 30 odstotkov v podtalnici in preostali 1 odstotek v jezerih, rekah, ozračju in živih bitjih.
79
Dolžina časa skladiščenja je zelo različna. V nekaterih vodonosnikih je shranjena več tisoč let, v jezerih pa se lahko v sušnih obdobjih manjša in v vlažnih obdobjih veča. V nekaterih regijah precejšen del oskrbe z vodo predstavlja voda, shranjena v zalogah. Če odvzemi presegajo ponovna polnjenja, se zaloge zmanjšajo. Po nekaterih ocenah kar 30 odstotkov celotne vode, porabljene za
namakanje
, izvira iz netrajnostnega odvzema podzemne vode, kar povzroča izčrpavanje podtalnice.
80
Morska voda in plimovanje
uredi
uredi kodo
Plima
in oseka v zlivu Fundy,
Nova Škotska
Morska voda vsebuje v povprečju okoli 3,5
natrijevega klorida
in manjše količine drugih snovi. Fizikalne lastnosti morske vode se v nekaterih pomembnih vidikih razlikujejo od lastnosti sladke vode. Morska voda zmrzne pri nižji temperaturi (okoli −1.9
°C). Njena gostota s padajočo temperaturo narašča, zato svoje maksimalne vrednosti ne doseže pri temperaturi nad lediščem. Slanost morske vode se spreminja od okoli 0,7
% v
Baltiku
do 4
% v
Rdečem morju
. V
Mrtvem morju
, ki je prav za prav jezero, je slanost izjemno visoka in se giblje med 30 in 40
%.
Plimovanje ali
bibavica
je naraščanje in padanje gladine morja zaradi delovanja
Lunine
in
Sončeve
težnosti
na oceane. Plimovanje povzroči spremembe globine morskih in estuarskih vodnih teles in tokove, imenovane plimski tokovi. Sprememba vodne gladine na določeni lokaciji je posledica položaja Lune in Sonca glede na Zemljo, vrtenja Zemlje in lokalne batimetrije. Pas morske obale, ki je ob plimi poplavljen in ob oseki kopen, se imenuje medplimno območje in je pomembno naravno okolje.
Vplivi na življenje
uredi
uredi kodo
Fotosinteza
(zeleno)
in
celično dihanje
(rdeče)
Z biološkega vidika ima voda veliko različnih lastnosti, ki so ključne za nadaljevanje življenja. Voda
organskim spojinam
omogoča reagiranje na načine, ki na koncu omogočajo reprodukcijo. Vse znane oblike življenja so odvisne od vode. Voda je ključnega pomena kot topilo v številnih telesnih tekočinah in bistveni element številnih presnovnih procesov v telesu. Presnova je vsota anabolizma in katabolizma.
Anabolizem
je del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul. Procesi so praviloma
endotermni
in
oksidativni
in potekajo s pomočjo
encimov
. V teh procesih nastajajo na primer
škrobi
trigliceridi
in
proteini
, v katerih so shranjeni energija in informacije.
Katabolizem
pomeni razgradnjo presnovnih produktov na enostavnejše molekule. Telo uporablja katabolne procese zlasti za razstrupljanje in pridobivanje energije. Katabolizem je energijsko povezan z anabolizmom: energija, ki nastaja med katabolnimi procesi, se porablja za izgradnjo kompleksnejših molekul v anabolnih procesih. Brez vode ti procesi ne bi bili mogoči.
Voda je bistvena za
fotosintezo
in
dihanje
. Celice, v katerih poteka fotosinteza, uporabljajo sončno energijo za razgradnjo vode na kisik in vodik.
81
Nastali vodik reagira z ogljikovim dioksidom, absorbiranim iz zraka ali vode. V procesu nastajata
glukoza
in kisik. Pri dihanju celic je proces obrnjen: ogljik in vodik se v celicah oksidirata v vodo in
ogljikov dioksid
, pri čemer se sprošča energija.
Voda je osrednjega pomena tudi za kislinsko-bazično nevtralnost in delovanje encimov. Kislino, ki je donor vodikovega iona (protona H
), se lahko nevtralizira z bazo, ki je acceptor protonov (hidroksidni ion OH
), pri čemer nastaja voda. Voda velja za nevtralno s
pH
7. Kisline imajo pH vrednosti manjše od 7, medtem ko imajo baze vrednosti večje od 7.
Življenje v vodi
uredi
uredi kodo
Površinske vode na Zemlji so polne življenja. Najzgodnejše oblike življenja so se pojavile prav v vodi. Izkjučno v vodi živijo koraj vse
ribe
, z njo pa so povezani tudi morski sesalci
delfini
in
kiti
Dvoživke
preživijo del svojega življenja v vodi in del na kopnem. V vodi rastejo haloge in
alge
, ki so osnova za nekatere podvodne ekosisteme.
Plankton
je na splošno temelj oceanske prehranjevalne verige.
Vodni
vretenčarji
pridobivajo za življenje potreben kisik na različne načine. Ribe imajo namesto
pljuč
škrge
. Nekatere vrste rib, kot je pljučarica, imajo celo oboje. Vodni sesalci, kot so delfini, kiti, vidre in tjulnji, morajo občasno priti na površje in dihati zrak. Nekatere
dvoživke
lahko absorbirajo kisik skozi svojo kožo.
Nevretenčarji
imajo široko paleto prilagoditev za preživetje v vodah z majhno vsebnostjo kisika, vključno z dihalnicami (
mehkužci
) in škrgami (
rakovice
). Ker se je življenje nevretenčarjev razvilo v vodnem okolju, ima večina malo ali nobene posebne prilagoditve za dihanje v vodi.
Biotska raznovrstnost koralnega grebena
Nekaj morskih diatomej, ključne skupine
fitoplanktona
Raki na Von Dammovem hidrotermalnem polju preživijo tudi v spremenjeni kemiji vode
Vpliv na človeštvo
uredi
uredi kodo
Zgodovinske človeške civilizacije so se razvile ob velikih rečnih tokovih.
Mezopotamija
, ki se pogosto šteje za zibelko civilizacije, leži med rekama
Evfrat
in
Tigris
Egipčanska
civilizacija se je razvila ob Nilu. V Indiji je od leta 3300 pr. n. št. do 1300 pr. n. št. cvetela civilizacija ob Indu in njegovih pritokih s Himalaje. Ob reki (Tibera) je bil ustanovljen tudi Rim.
Velike metropole, kot so Rotterdam, London, Montreal, Pariz, New York, Buenos Aires, Šanghaj, Tokio, Chicago in Hongkong, dolgujejo del svojega uspeha njihovi dostopnosti po vodi in posledični širitvi trgovine. Iz istega razloga so cveteli tudi otoki z varnimi pristanišči, kot je Singapur. V Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer je vode bolj malo, je bil dostop do čiste pitne vode ša kako pomemben dejavnik človekovega razvoja.
Zdravje in onesnaževanje
uredi
uredi kodo
Vzorčenje vode
Voda, primerna za prehrano ljudi, se imenuje pitna voda. Voda, ki ni pitna, se lahko pretvori v pitno s filtracijo ali destilacijo ali z vrsto drugih metod. Dostopa do zdrave pitne vode nima več kot 660 milijonov ljudi.
82
83
Voda, neprimerna za pitje, vendar neškodljiva na primer za kopanje, ima več imen, na primer "varna za kopanje".
Klor
, ki se uporablja za pripravo vode, draži kožo in sluznico. Vsebnost klora, v pitni vodi običajno 1 ppm in v vodi za kopanje običajno 1-2 ppm, je predmet državne regulative. Klor v kopališki vodi pri teh koncentracijah še ne reagira z nečistočami. Za vzdrževaje primerne kakovosti kopališke vode je potrebna dodatna obdelava, na primer s
klorovim apnom
(Ca(ClO)
),
ozonom
(O
) ali
ultravijolično svetlobo
Recikliranje vode je proces, v katerem se odpadna voda, predvsem komunalna, pretvori v vodo, uporabno za druge namene.
Sladka voda je obnovljiv vir, ki se obnavlja v naravnem vodnem krogu. Zaradi njene neenakomerne porazdelitve v času in prostoru, se zaradi naraščajočih potreb kmetijstva in industrije ter naraščajočega števila prebivalstva stalno povečujejo pritiski za dostop do nje. Trenutno skoraj milijarda ljudi po vsem svetu nima dostopa do varne in cenovno dostopne vode. Leta 2000 so Združeni narodi določili razvojne cilje tretjega tisočletja za vodo, da bi do leta 2015 prepolovili delež ljudi po vsem svetu brez dostopa do varne vode in sanitarij. Doseganje tega cilja je bilo neenakomerno in leta 2015 so se ZN zavezali k trajnostnemu razvoju, da bi dosegli univerzalni dostop do varne in cenovno dostopne vode in sanitarij do leta 2030. Slaba kakovost vode in slaba higiena sta smrtonosni. Zaradi bolezni, povezanih z vodo, vsako leto umre približno pet milijonov ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi varna voda lahko vsako leto preprečila 1,4 milijona smrti otrok zaradi driske.
84
V državah v razvoju 90
% komunalne odpadne vode odteka neprečiščene v lokalne vodotoke.
85
Približno 50 držav s približno tretjino svetovnega prebivalstva trpi zaradi srednjega ali velikega pomanjkanja vode. 17 od teh držav letno porabi več vode, kot jo dopolnijo njihovi naravni vodni krogi.
86
Poraba ne vpliva samo na površinska sladkovodna telesa, kot so reke in jezera, ampak uničuje tudi podtalnico.
V letu 2020 je bilo kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji ocenjeno za 94 vodnih teles, od tega za 82 rek, 6 jezer in 6 morskih lokacij. Za matriks voda je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 90 vodnih teles. Dobro kemijsko stanje je bilo ugotovljeno za 86 vodnih teles (95,6
%), slabo pa za štiri vodna telesa površinskih voda (4,4
%). Za matriks živi organizmi je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 28 vodnih teles in slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na vseh vodnih telesih (100%). Rezultati monitoringa kemijskega stanja površinskih voda v Sloveniji namreč v splošnem kažejo, da sta najbolj problematični snovi, ki povzročata slabo kemijsko stanje,
živo srebro
in
bromove spojine
v živih organizmih.
87
Splošno ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji v letu 2018
ARSO
ocenjuje večinoma dobro, kar naj bi veljalo predvsem za obalno morje in v glavnem tudi za vodotoke, čeprav v letu 2018 pridobljene ocene ekološkega stanja na podlagi rib potrjujejo širše prisotno hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodotokov in njihovega zaledja. Zaznali so tudi hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost Blejskega jezera, kar govori o stopnjevanje pritiskov ob obali jezera, glavni problem zadrževalnikov v severovzhodni Sloveniji pa tudi v letu 2018 ostaja preobremenjenost s hranili (gnojila v kmetijstvu, fosfati v odplakah ipd).
88
Raba vode
uredi
uredi kodo
Poraba vode za poljedelstvo, industrijo in komunalo po prebivalcu leta 2010, merjena v kubičnih metrih (m³)
89
Kmetijstvo
uredi
uredi kodo
80 do 90 odstotkov vode, ki jo porabijo ljudje, gre za
namakanje
v kmetijstvu.
90
Dostop do sladke vode se pogosto šteje za samoumeven, zlasti v razvitih državah, ki so zgradile sofisticirane sisteme za zbiranje, čiščenje in dovajanje vode ter odstranjevanje odpadnih voda. Čedalje večji gospodarski, demografski in podnebni pritiski povzročajo vse večjo zaskrbljenost zaradi vprašanj, povezanih z vodo. Pritiske še povečujejo naraščajoče število prebivalcev, večanje obdelovalnih površin za pridelavo hrane in biogoriv in industrije z veliko porabo vode.
91
Raziskavo upravljanja voda v kmetijstvu je leta 2007 izvedel Mednarodni inštitut za upravljanje voda na
Šrilanki
, da bi ugotovil, ali ima svet dovolj vode za svoje naraščajoče prebivalstvo.
92
Ocenila se je trenutna razpoložljivost vode za kmetijstvo v svetovnem merilu in začrtale lokacije, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode. Ugotovilo se je, da petina ljudi na svetu, se pravi več kot 1,2 milijarde, živi na območjih fizičnega pomanjkanja vode, kjer ni dovolj vode za zadostitev vseh potreb. Nadaljnjih 1,6 milijarde ljudi živi na območjih z gospodarskim pomanjkanjem vode, kjer zaradi pomanjkanja naložb v vodo ali nezadostnih človeških zmogljivosti oblasti ne morejo zadovoljiti povpraševanja po vodi. Poročilo ugotavlja, da bi bilo v prihodnosti mogoče pridelati potrebno hrano, vendar bo nadaljevanje današnjega načina proizvodnje hrane in okoljskih trendov povzročilo krize v mnogih delih sveta. Da bi se izognili svetovni vodni krizi, si bodo morali kmetje prizadevati povečati produktivnost za zadostitev naraščajočih potreb po hrani, medtem ko bodo morale industrije in mesta najti načine za učinkovitejšo rabo vode.
93
Pomanjkanje vode povzročajo tudi proizvodi, ki porabijo veliko količino vode. Za pridelavo 1
kg
bombaža
, potrebnega za izdelavo približno enih hlač, je potrebnih 10,9 m
vode. Samo za pridelavo bombaža se porabi 2,4
% svetovne porabe vode. Ogromo škodo za okolje je pridelava bombaža že povzročila. Odvzemanje vode iz
Sir Darje
in
Amu Darje
je v veliki meri vzrok za usihanje
Aralskega jezera
94
Poraba vode za tono ali m
živila
Kapljično namakanje
Namakanje pridelkov
Voda kot znanstveni standard
uredi
uredi kodo
7. aprila 1795 je bil v Franciji definiran
gram
kot
"absolutna masa volumna čiste vode, enakega kocki s stranicami 1/100 metra pri temperaturi tališča ledu"
95
Za bolj praktično rabo je bil potreben kovinski referenčni standard, tisočkrat večji
kilogram
. V ta namen je bila naročena natančna določitev mase enega litra vode. Kljub dejstvu, da je definicija grama določala vodo pri 0
°C, ki je zelo ponovljiva temperatura, so se znanstveniki odločili, da bodo na novo opredelili standard in svoje meritve opravili pri temperaturi največje gostote vode, ki je bila takrat izmerjena v 4
°C.
96
Kelvinova temperaturna lestvica
sistema SI je temeljila na trojni točki vode, opredeljeni kot natančno 273,16 K (0,01
°C), vendar od maja 2019 temelji na
Boltzmannovi konstanti
. Kelvinova lestvica je absolutna temperaturna lestvica z enakim prirastkom kot Celzijeva temperaturna lestvica, ki je bila prvotno opredeljena glede na vrelišče vode, nastavljeno na 100
°C, in tališče vode, nastavljeno na 0
°C.
Naravna voda je sestavljena predvsem iz
izotopov
H in
16
O, vsebuje pa tudi majhne količine težjih izotopov
18
O,
17
O in
H (
devterij
). Odstotek težjih izotopov je zelo majhen, a kljub temu vpliva na lastnosti vode. Voda v rekah in jezerih običajno vsebuje manj težjih izotopov kot morska voda, zato je standardna voda opredeljena v specifikaciji Dunajske standardne srednje oceanske vode.
Pitna voda
uredi
uredi kodo
Razpoložljivost vode: delež prebivalstva po državah, ki ima dostop do zdrave pitne vode
Človeško telo vsebuje od 55
% do 78
% vode, odvisno od telesne zgradbe.
97
Za pravilno delovanje telo potrebuje od enega do sedem litrov vode na dan, da se izogne dehidraciji. Količina je odvisna od dejavnosti, temperature in vlažnosti zraka in drugih dejavnikov. Večino vode zaužijemo s hrano ali pijačo in seveda s pitjem čiste vode. Natančna količina vode, ki jo mora zaužiti zdrava oseba, ni jasna. British Dietetic Association svetuje, naj se za vzdrževanje pravilne hidracije zaužije 2,5 litra vode dnevno, od tega 1,8 litra neposredno s pitjem.
98
Medicinska stroka zagovarja manjšo količino vode, običajno 1 liter, plus količino, izgubljeno zaradi potenja in vročega vremena.
99
Zdrave
ledvice
lahko izločijo od 0,8 do 1 litra vode na uro, vendar stres, kot je vadba, lahko to količino zmanjša. Ljudje med vadbo pogosto pijejo veliko več vode, kot je potrebno, in se s tem izpostavljajo nevarnosti zastrupitve z vodo (hiperhidracija), ki je lahko usodna.
100
101
Zdi se, da priljubljena trditev, da
"mora človek zaužiti osem kozarcev vode na dan"
, nima resnične znanstvene podlage.
102
Študije so pokazale, da je bil dodaten vnos vode, zlasti do 500 mililitrov med obrokom, povezan z izgubo teže.
103
104
105
106
107
108
Ustrezen vnos tekočine pomaga preprečiti zaprtje.
109
Znak, da voda ni pitna
Izvirno priporočilo za dnevni vnos vode, ki ga je objavil Ameriški urad za živila in prehrano leta 1945, pravi, naj bi bila količina vode en mililiter za vsako vnešeno kalorijo hrane. Večino te vode vsebujejo že sama živila.
110
Najnovejše referenčno poročilo o prehranskem vnosu, ki ga je na splošno priporočil Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav na podlagi povprečnega skupnega vnosa vode iz podatkov raziskav v ZDA, priporoča dnevni vnos 3,7 litra vode za moške in 2,7 litra za ženske, pri čemer opozarja, da voda v hrani zagotavljala približno 19
% celotnega vnosa vode.
111
Nosečnice in doječe matere potrebujejo dodatno količino vode. Nosečnice bi morale povečati dnevni vnos vode za 0,2 l, doječe matere pa za 0,8 l.
112
Telo izloča vodo s
sečem
znojenjem
in
dihanjem
. Visoke temperature povzročajo dodatno izločanje vode.
Pitna voda vsebuje nekaj nečistoč. Med najpogostejše spadajo kovinske soli in oksidi, vključno s
kalcijem
magnezijem
bakrom
železom
manganom
in
svincem
113
in/ali škodljivimi bakterijami. Nekatere nečistoče so sprejemljive in celo zaželene za izboljšanje okusa in zagotavljanje potrebnih elektrolitov.
114
Največji posamični vir pitne vode na Zemlji je
Bajkalsko jezero
Sibiriji
115
ki vsebuje 23.615,39
km³ vode.
116
V poročilu o spremljanju stanja pitnih voda za leto 2020 slovensko ministrstvo za zdravje na osnovi rezultatov izvedenih fizikalnih, -kemijskih in mikrobioloških preskušanj ugotavlja, da naj bi bil delež skladnih vzorcev za mikrobiološke parametre (
Escherichia coli
in
enterokoki
) pri manjših vodovodih večji od 94
%, pri večjih vodovodih pa naj bi bil delež skladnih vzorcev večji od 99
%. Podatki kažejo tudi, da je delež vzorcev, odvzetih na oskrbovalnih območjih, kjer se mikrobiološka dezinfekcija ne izvaja (oziroma samo občasno; pomeni, da se v vodo ne dodajajo dezinfekcijski dodatki), na območju celotne Slovenije 24,3
%, na območju posamezne statistične regije pa se delež giblje med 5,8
% (Zasavska Slovenija) in do 52,1
% (Osrednjeslovenska regija). Razlike v deležih so odvisne predvsem od kakovosti vode na viru ter kakovosti in dolžine vodovodnega omrežja.
117
Umivanje in pranje
uredi
uredi kodo
Voda lahko tvori
raztopine
in
emulzije
in je zato uporabna za različne oblike umivanja in pranja. Umivanje je pomemben vidik osebne higiene, veliko vode pa se porabi tudi za pranje in pomivanje posode. V povprečnem gospodinjstvu razvitega dela sveta se za vse to porabi več sto litrov vode dnevno.
Transport
uredi
uredi kodo
Prevoz blaga po morju, rekah in kanalih je pomemben del svetovnega gospodarstva.
Izmenjava toplote
uredi
uredi kodo
Voda in para sta zaradi svoje razpoložljivosti in visoke toplotne kapacitete običajna medija za izmenjavo toplote, tako za hlajenje kot ogrevanje. Hladna voda je v naravi na voljo v jezerih, vodotokih in morju. Zaradi visoke izparilne/kondenzacijske toplote je še posebej učinkovita za prenos toplote z izparevanjem in kondenzacijo vode.
Pomanjkljivost vode je, da kovine, ki se običajno uporabljajo v industriji, na primer
jeklo
in
baker
, v neobdelani vodi in pari hitreje oksidirajo. Voda se v skoraj vseh
termoelektrarnah
uporablja kot delovna tekočina v zaprti zanki med kotlom,
parno turbino
in kondenzatorjem in kot hladilna tekočina v toplotnih izmenjevalcih in hladilnih stolpih. V ZDA so ravno termoelektrarne največji porabnik hladilne vode.
118
jedrskih elektrarnah
se voda lahko uporablja tudi kot moderator
nevtronov
. V večini jedrskih reaktorjev je voda hkrati hladilno sredstvo in moderator. To zagotavlja tudi nekaj pasivne varnosti, saj odstranitev vode iz reaktorja upočasni jedrsko reakcijo. Za zaustavitev jedrske reakcije so primernejše druge metode, zaželeno pa je, da je jedro reaktorja pokrito z vodo, ki zagotavlja ustrezno hlajenje.
Gašenje požarov
uredi
uredi kodo
Gašenje gozdnega požara z vodo
Voda ima visoko
izparilno toploto
in je relativno nereaktivna in zato primerna tekočina za gašenje požarov. Izhlapevanje vode odvzema ognju toploto. Za gašenje požarov, v katerih gorijo tudi olja in organska topila, je voda nevarna in zato neprimerna.
Pri uporabi vode za gašenje požarov je treba upoštevati tudi nevarnost eksplozije pare, ki se lahko zgodi v zelo vročih požarih v zaprtih prostorih, in eksplozije
vodika
. Vodik nastaja v stiku vode z nekaterimi kovinami in žarečim
ogljikom
premog
koks
oglje
), pri čemer nastaja
vodni plin
Silovitost takšnih eksplozij je bila vidna v
černobilski katastrofi
. Vode v tem primeru ni prispevalo gašenje požara, temveč lastni hladilni sistem reaktorja. Do eksplozije pare je prišlo, ko je ekstremno pregreto jedro reaktorja povzročilo pretvorbo vode v paro. Eksplozija vodika bi lahko bila tudi posledica reakcije pare z vročim
cirkonijem
Nekateri kovinski oksidi, predvsem oksidi alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin, pri reakciji z vodo proizvedejo dovolj toplote, da lahko povzroči požar.
Živo apno
(CaO) je množično proizvajana snov, ki se pogosto prevaža v papirnatih vrečah. Če se vreče zmočijo, se lahko vnamejo, saj njihova vsebina burno reagira z vodo in sprošča toploto.
119
Šport in razvedrilo
uredi
uredi kodo
Voda je priljubljen medij za različne športe in razvedrilo. Med najbolj množične vodne športe spadajo plavanje, smučanje na vodi, jadranje, surfanje in potapljanje. Na ledu in snegu se drsa, smuča in sanka. Šumenje tekoče vode pomirja, ribniki in vodometi pa krasijo naše okolje. Pomembno je tudi športno ribištvo.
Obdelava vode
uredi
uredi kodo
V obdelavo vode spadajo priprava pitne in tehnološke vode in čiščenje komunalnih in industrijskih odplak.
Oskrba ljudi s pitno vodo vključuje vodna zajetja, vodnjake, cisterne za zbiranje deževnice, naprave za čiščenje vode, rezervoarje in vodovodno omrežje, vključno s starimi akvadukti. V razvoju so generatorji atmosferske vode.
Viri pitne vode so običajno izviri in vrtine (vodnjaki) ter jezera in vodotoki. Črpališča podtalnice bi morala biti na takšnih mestih, kjer podtalnico stalno obnavljajo površinski vodni viri. Med pomembne vodne vire spada tudi zbiranje deževnice. Voda za pitje zahteva ustrezno čiščenje, ki zajema odstranjevanje škodljivih raztopljenih snovi in mikroorganizmov. Priljubljena metoda je filtriranje s peščenimi filtri, ki odstranijo samo lebdeče delce. Škodljive mikroorganizme se uniči s prekuhavanjem in kloriranjem. Lebdeče delce, mikroorganizme in raztopljene snovi se odstrani z
destilacijo
. Sodobnejša metoda čiščenja je
reverzna ozmoza
. Pogosto je tudi
razsoljevanje
morske vode, ki je dražje in se uporablja zlasti na obalah s sušnim podnebjem.
Distribucija pitne vode poteka preko komunalnih vodovodnih sistemov, dostave s cisternami in ustekleničene vode. V mnogih državah je pitna voda brezplačna. V nekaterih državah, na primer v
Hong Kongu
, se pitna voda uporablja samo za nujne človeške potrebe, medtem ko se za sanitarije uporablja morska voda.
Onesnaževanje vode je lahko največja posamezna zloraba vode. Če onesnaževalo omejuje druge rabe vode, postane uničevalec vodnega vira, ne glede na koristi, ki jih ima onesnaževalec. Ceno onesnažene vode plačajo vsi, medtem ko se dobiček podjetij ne prerazporeja med lokalno prebivalstvo, ki je žrtev tega onesnaženja.
Farmacevtski izdelki, ki jih uživajo ljudje, pogosto končajo v vodotokih. Če niso biološko razgradljivi in se kopičijo v vodnih organizmih, imajo lahko škodljive učinke na vodno življenje. V razvitejšem delu sveta se komunalne in industrijske odpadne vode običajno čistijo v čistilnih napravah.
Ročna vodna črpalka
Obrat za čiščenje vode
Razsoljevanje vode z reverzno osmozo;
Barcelona
Španija
Raba v industriji
uredi
uredi kodo
Veliko industrijskih postopkov temelji na kemičnih reakcijah v vodnih
raztopinah
emulzijah
in
suspenzijah
reaktantov in produktov. Voda se uporablja tudi za raztapljanje in
ekstrakcijo
snovi, izpiranje produktov in pranje procesne opreme. Veliko vode se porabi v rudarstvu, industriji
celuloze
in
papirja
, za beljenje, barvanje in tiskanje tekstila ter hlajenje. Industrija pogosto povzroča veliko onesnaženje vodni teles.
Jez
Hidroelektrarne Medvode
Jez Treh sotesk
na reki (
Jangce
Kitajska
, je največja hidroelektrarna na svetu z močjo 22,5 GW
Energija vode se izkorišča tudi za proizvodnjo električne energije. Voda žene vodne turbine, povezane z generatorji. Tovrstna električna energija je poceni, obnovljiva in ne onesnažuje okolja.
Voda pod tlakom se uporablja za vodno peskanje in rezanje z vodnim curkom. Za natančno rezanje se uporabljajo visokotlačne vodne pištole. Postopek je zelo učinkovit, relativno varen in neškodljiv za okolje. Voda se uporablja tudi za hlajenje strojev in preprečevanje pregrevanja, na primer žaginih listov.
V številnih industrijskih procesih se uporablja kot topilo in medij za izmenjavo toplote. Voda za te namene mora biti ustrezno čista. Odvajanje neprečiščene industrijske vode v okolje je onesnaževanje, ki je lahko kemično, na primer izpust raztopin, in toplotno, na primer izpust vroče hladilne vode. Voda pred izpustom v okolje bi morala biti ustrezno očiščena in ohlajena.
Kemična industrija
uredi
uredi kodo
Voda se v kemičnih reakcijah pogosto uporablja kot topilo ali reaktant in manj pogosto kot topljenec ali
katalizator
. V anorganskih reakcijah je voda običajno topilo, ki raztopi številne
ionske
in druge polarne spojine, kot so
amonijak
in spojine, podobne vodi. V organskih reakcijah se običajno ne uporablja kot topilo, ker slabo raztopi reaktante. Voda je
amfoterna
(kisla in bazična) in
nukleofilna
. Te lastnosti so včasih kljub temu zaželene.
V zadnjem času je predmet raziskav superkritična voda, ker nasičena s kisikom učinkovito oksidira organska onesnaževala. V nekaterih procesih v kemični industriji se uporablja tudi vodna para, na primer v proizvodnji
akrilne kisline
iz
akroleina
propena
in
propana
120
121
122
123
Možen učinek vode v teh reakcijah vključuje fizikalno in kemično interakcijo vode s katalizatorjem in kemično reakcijo vode z reakcijskimi vmesnimi produkti.
Priprava hrane
uredi
uredi kodo
Kuhanje testenin
Kuhanje v vodi in vodni pari sta priljubljena načina priprave hrane.
124
Voda se uporablja tudi za pomivanje posode in igra pomembno vlogo na področju znanosti o hrani.
Vodotopne snovi, kot so soli in sladkorji, vplivajo na fizikalne lastnosti vode. Raztopine imajo višje vrelišče in nižje tališče od vode. Predvsem na vrelišče vpliva tudi
zračni tlak
, ki je odvisen v glavnem od
nadmorske višine
. Voda pri nižjem zračnem tlaku vre pri nižji temperaturi. En mol
saharoze
(342,3 g) na kilogram vode zviša vrelišče za 0,51
°C, en mol
soli
(58,44 g) pa za 1,02
°C. Podobno se obnaša tudi ledišče, samo da z naraščanjem koncentracije topljenca pada.
125
V vodi raztopljene snovi vplivajo tudi na aktivnost vode, ta pa na številne kemične reakcije in rast mikrobov.
126
Aktivnost vode se lahko opiše kot razmerje med parnim tlakom vode v raztopini in parnim tlakom čiste vode.
125
Aktivnost vode se v raztopinah zniža. Podatek je pomemben, ker se razvoj večine bakterij pri nizkih ravneh aktivnosti vode ustavi.
126
Rast mikrobov ne vpliva samo na varnost hrane, temveč tudi na njeno trajnost in rok uporabnosti.
Sterilna voda za injekcije
Kritičen dejavnik pri predelavi hrane je tudi
trdota vode
. Trdoto je mogoče zmanjšati s kemično obdelavo vode in
ionsko izmenjavo
, kar lahko dramatično vpliva na kakovost proizvoda in igra pomembno vlogo pri sanitarnih pogojih. Trdota vode se izraža z ekvivalentno vsebnostjo
kalcijevega karbonata
. Voda se šteje za mehko, če vsebuje manj kot 100
mg/l kalcijevega karbonata (
Združeno kraljestvo
127
ali manj kot 60
mg/l (
ZDA
).
128
Poročilo, ki ga je leta 2010 objavila organizacija Water Footprint, pravi, da je za prirejo enega kilograma govejega mesa potrebno 15 tisoč litrov vode. Poročilo hkrati dodaja, da gre za globalno povprečje in da količino vode določajo posredni dejavniki pri proizvodnji govejega mesa.
129
Raba v zdravstvu
uredi
uredi kodo
V zdravstvu se voda uporablja za pripravo različnih raztopin, emulzij in suspenzij.
130
Voda v naravi
uredi
uredi kodo
Vesolje
uredi
uredi kodo
Sprejemnik Band 5 Atacama Large Millimeter Array (ALMA) je instrument, zasnovan izključno za zaznavanje vode v vesolju
131
Velik del vode v vesolju nastaja kot stranski produkt nastajanja zvezd, ki ga spremlja močan veter plina in prahu. Ko veter naleti na okoliški plin, ga udarni valovi stisnejo in s tem segrejejo in ustvarijo pogoje za nastanek vode.
132
Poročilo iz leta 2011 opisuje odkritje ogromnega oblaka vodne pare okoli
kvazarja
, oddaljenega 12 milijard
svetlobnih let
. Oblak vsebuje "140 trillijon krat več vode kot vsi oceani na Zemlji". Raziskovalci domnevajo, da voda v vesolju obstaja skoraj od začetka njegovega nastanka.
133
134
Vodo so zaznali tudi v medzvezdnih oblakih v naši galaksiji
Rimska cesta
135
Obilje vode je verjetno tudi v drugih galaksijah, ker sta njeni komponenti vodik in kisik med najpogostejšima elementoma v vesolju. Modeli nastanka in razvoja Osončja in drugih zvezdnih sistemov kažejo, da ima podobno sestavo verjetno tudi večina drugih planetarnih sistemov
Vodna para
uredi
uredi kodo
Voda kot vodna para je prisotna v
atmosfera
Sonca
: zaznavni sledovi
136
atmosfera
Merkurja
: 3,4% in velike količine vode v Merkurjevi eksosferi
137
atmosfera
Venere
: 0,002%
138
atmosfera
Zemlje
: ≈0,40% (celotna atmosfera), na površini 1–4%; sledovi vode so tudi na
Luni
139
atmosfera
Marsa
: 0,03%
140
atmosfera
Cerere
141
atmosfera
Saturna
: samo led;
Enkelad
91%,
142
Evropa
143
in
Diona
(eksosfera)
atmosfera
Urana
: sledovi pod 50 bar
atmosfera
Neptuna
: v globljih plasteh
144
atmosfere
zunajsončnih planetov
: vključno s HD 189733 b
145
in HD 209458 b,
146
Tau Boötis b,
147
HAT-P-11b,
148
149
XO-1b, WASP-12b, WASP-17b in WASP-19b
150
atmosfere zvezd: voda ni omejena na hladne zvezde, ampak je bila odkrita celo na gigantskih vročih zvezdah, kot so
Betelgeza
, Mi Cefeja,
Antares
in
Arktur
151
152
cirkumstelarni diski: v več kot polovici diskov zvezd T Tauri, kot je AA Tauri,
153
TW Hidre,
154
IRC +10216,
155
in APM 08279+5255
133
134
VY Velikega psa in S Perzeja
149
Tekoča voda
uredi
uredi kodo
Tekoča voda na Zemlji pokriva 71
% njene površine.
17
V tekoči obliki je v majhnih količinah občasno prisotna tudi na Marsu.
156
Znanstveniki so prepričani, da je prisotna tudi na
Saturnovi
luni
Enkelad
kot 10
km globok ocean 30–40
km pod površino Enkeladovega južnega pola
157
158
in v sloju pod površino lune
Titan
, kjer je morda pomešana z
amonijakom
159
Površina Jupitrove lune
Evropa
kaže, da je pod njo ocean tekoče vode.
160
Tekoča voda bi lahko bila tudi na Jupitrovi luni
Ganimed
v slojih pod visokim tlakom med ledom in kamnino.
161
Vodni led
uredi
uredi kodo
Ledena kapa južnega Marsovega pola med Marsovim južnim poletjem leta 2000
Voda kot led je prisotna na:
Mars: pod regolitom in na polih
162
163
sistem Zemlja-Luna: ledene plošče na Zemlji in luninih kraterjih in vulkanskih kamninah.
164
NASA
je poročala, da je njen instrument Moon Mineralogy Mapper na krovu vesoljskega plovila Chandrayaan-1 Indijske organizacije za vesoljske raziskave septembra 2009 na Luni odkril molekule vode.
165
Cerera
166
167
168
Jupitrove lune: površina Evrope, Ganimed
169
in Kalisto
170
171
Saturn: v obročih planeta
172
in na površini in plašču Titana
173
in Enkelada
174
sistem Pluton-Haron
172
kometi
175
176
in druga telesa, povezana s Kuiperjevim pasom in Oortovim oblakom
177
Led je zelo verjetno tudi na
Merkurjevih polih
178
in
Tetiji
179
Eksotične oblike
uredi
uredi kodo
Voda in druge hlapne snovi verjetno sestavljajo večino notranjosti
Urana
in
Neptuna
. Voda v globokih plasteh je lahko v obliki ionske vode, v kateri so molekule razgrajene v juho vodikovih in kisikovih ionov, in še globlje v obliki superionske vode, v kateri kisik kristalizira, vodikovi ioni pa se prosto gibljejo znotraj kisikove
kristalne rešetke
180
Voda in naseljivost planetov
uredi
uredi kodo
Obstoj tekoče vode in v manjši meri njenih plinastih in trdnih oblik na Zemlji je ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji. Zemlja se nahaja v tako imenovanem bivalnem območju Osončja: če bi bila nekoliko bliže ali dlje od Sonca (približno 5
% ali približno 8 milijonov kilometrov), bi bilo veliko manj verjetno, da bi obstajala v vseh treh
agragatnih stanjh
hkrati.
181
182
Vodna para in
ogljikov dioksid
v ozračju zagotavljata temperaturni pufer (učinek tople grede), ki pomaga vzdrževati razmeroma stabilno temperaturo njene površine. Če bi bila Zemlja manjša, bi tanjša atmosfera dopuščala temperaturne ekstreme, ki bi onemogočali kopičenje vode, razen v polarnih ledenih pokrovih, tako kot na Marsu.
Temperatura površine Zemlje je bila relativno konstantna skozi njeno geološko zgodovino, kljub različnim ravnem dohodnega sončnega sevanja, kar kaže, da temperaturo Zemlje uravnava dinamičen proces kombinacije
toplogrednih plinov
in površinskega in atmosferskega
albeda
. Ta domneva je znana kot
Gajina hipoteza
183
Stanje vode na nekem planetu je odvisno od tlaka, ki ga ustvarja njegova
gravitacija
. Če je planet dovolj masiven, je voda zaradi visokega tlaka lahko trdna tudi pri visokih temperaturah. To so opazili tudi na eksoplanetih Gliese 436 b in GJ 1214 b.
184
Zakonodaja in politika
uredi
uredi kodo
Voda je strateška dobrina in zato pomemben element v številnih političnih konfliktih skozi človeško zgodovino, zaradi česar je že dolgo tudi predmet
pravnega
urejanja.
Mednarodno pravo
se je sprva ukvarjalo s plovbo, v sodobnosti pa je prišel v ospredje tudi problem pitne vode kot
človekove pravice
in Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979) je bil prvi zavezujoč mednarodni dokument, ki je pitno vodo izrecno omenjal. Kot temeljno človekovo potrebo je pravico do varne pitne vode sicer možno izpeljati tudi iz starejših dokumentov o človekovih pravicah od
Splošne deklaracije človekovih pravic
dalje.
185
Slovenija
je med redkimi državami, ki imajo pravico do pitne vode zapisano v
ustavo
ali enakovreden pravni akt, pri čemer pa vsaj v Sloveniji izvajanje tega akta ob sprejetju leta 2016 ni bilo natančneje opredeljeno.
186
Dostop do varne pitne vode se je v zadnjih desetletjih izboljšal v skoraj vseh delih sveta, vendar približno milijarda ljudi še vedno nima dostopa do varne vode. Več kot 2,5 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij.
187
Nekateri opazovalci ocenjujejo, da se bo do leta 2025 več kot polovica svetovnega prebivalstva soočala z ranljivostjo zaradi vode.
188
Poročilo, objavljeno novembra 2009, kaže, da bo do leta 2030 v nekaterih regijah sveta v razvoju povpraševanje po vodi za 50
% preseglo ponudbo.
187
Od leta 1990 do 2010 je dostop do pitne vode dobilo 1,6 milijarde ljudi.
189
Delež prebivalcev v državah v razvoju, ki imajo dostop do pitne vode, se je od 30
% leta 1970
190
povečal na 71
% leta 1990, 79
% leta 2000 in 84
% leta 2004.
Poročilo Združenih narodov iz leta 2006 navaja, da je »vode dovolj za vse, vendar dostop do nje ovirata slabo upravljanje in korupcija«.
191
Voda v kulturi
uredi
uredi kodo
Religija
uredi
uredi kodo
Ljudje prihajajo k izviru Inda Abba Hadera (Inda Sillasie,
Etiopija
), da bi se umili v sveti vodi
Voda v večini verstev velja za čistilo. Med religije, ki vključujejo obredno umivanje, spadajo
krščanstvo
192
hinduizem
islam
judovstvo
rastafarijanstvo
šintoizem
taoizem
in vika. Potapljanje, polivanje ali škropljenje osebe z vodo je osrednji
zakrament
krščanstva, ki se imenuje
krst
. Vse to je tudi del prakse drugih religij, vključno z islamom (
gusul
), judovstvom (
mikve
) in sikizmom (
amrit sanskar
). Obredno kopanje v čisti vodi se v številnih verstvih opravlja tudi za mrtve. Mednje spadajo islam in judovstvo. V islamu je pet obveznih dnevnih molitev v večini primerov mogoče opraviti samo po umivanju določenih delov telesa s čisto vodo (
vudu
), razen če voda ni na voljo (
tadžammum
). V šintoizmu se voda uporablja v skoraj vseh obredih za čiščenje osebe ali prostora, na primer v obredu misogi.
V krščanstvu je sveta voda voda, ki jo je posvetil duhovnik za krst, blagoslovitev osebe, prostora ali predmeta in odvračanje zla.
193
194
zaratustrstvu
se voda šteje za vir življenja.
195
Filozofija
uredi
uredi kodo
Ikozaeder
kot del spomenika Baruha Spinoze v
Amsterdamu
Starogrški filozof
Empedoklej
je videl vodo kot enega od štirih klasičnih elementov. Drugi trije so bili ogenj, zemlja in zrak. Imel jo je za
ilem
ali osnovno snov vesolja.
Tales
, ki ga je
Aristotel
opisal kot astronoma in inženirja, je teoretiziral, da je zemlja, ki je gostejša od vode, nastala iz vode. Tales, monist, je nadalje verjel, da so vse stvari narejene iz vode.
Platon
je verjel, da ima voda obliko
ikozaedra
, s čimer je razložil, zakaj zlahka teče v primerjavi z zemljo, ki ji je pripisal bliko
kocke
196
Teorija o štirih telesnih sokovih je vodo povezovala s sluzjo kot njeno hladno in vlažno lastnost. Klasični element voda je bil tudi eden od petih elementov v tradicionalni kitajski filozofiji, skupaj z zemljo, ognjem, lesom in kovino.
Nekateri tradicionalni in priljubljeni azijski filozofski sistemi jemljejo vodo za vzornika. Prevod Dao De Jinga Jamesa Leggea iz leta 1891 pravi:
"Najvišja odličnost je (kot) voda. Njena odličnost se kaže v tem, da koristi vsem stvarem, in v tem, da zaseda, ne da bi si prizadevala, ravno nasprotno, nizko mesto, ki ga vsi ljudje ne marajo. Zato je (njena pot) blizu Taa (Taove poti). Nič na svetu ni bolj mehkega in šibkejšega od vode, in vendar za napad na stvari, ki so trdne in močne, ni ničesar, kar bi lahko imelo prednost pred njo – saj ni ničesar (tako učinkovitega), s čimer bi jo bilo mogoče zamenjati."
197
Guanzi v poglavju "Šui di" (水地) podrobno razpravlja o simboliki vode in razglaša, da je "človek voda", in pripisuje naravne lastnosti ljudi različnih kitajskih regij lastnostim lokalnih vodnih virov.
198
Ljudska kultura
uredi
uredi kodo
Živa voda je v germanskih in slovanskih pravljicah sredstvo za oživljanje mrtvih. Med najbolj znane tovrstne pripovedi spadajo Grimmova "Voda življenja" in ruska delitev na živo in mrtvo vodo. Soroden koncept čarobnih voda predstavlja voda iz vodnjaka mladosti, ki naj bi preprečila staranje.
Umetnost in aktivizem
uredi
uredi kodo
Slikarka in vodna aktivistka Fredericka Foster je v stolnici sv. Janeza Božanskega v New Yorku
199
organizirala razstavo z naslovom Dragocenost vode, ki je eno leto promovirala idejo o naši odvisnosti od vode.
200
201
Razstava je bila največja, ki je bila kdaj na ogled v stolnici.
202
Na razstavi je sodelovalo več kot štirideset slikarjev, med njimi Jenny Holzer, Robert Longo,
Mark Rothko
, William Kentridge, April Gornik, Kiki Smith, Pat Steir, William Kentridge, Alice Dalton Brown, Teresita Fernandez in Bill Viola.
203
204
Fosterjeva je ustanovila skupino umetnikov z imenom Razmišljanje o vodi, ki uporabljajo vodo kot predmet ali medij. Med člani skupine so tudi Basia Irland, Aviva Rahmani, Betsy Damon, Diane Burko, Leila Daw, Stacy Levy, Charlotte Coté,
205
Meridel Rubenstein, Stacy Levy, Anna Macleod in Aviva Rahmani.
Ob 10. obletnici razglasitve
Organizacije združenih narodov
, da je dostop do vode in sanitarij temeljna človekova pravica, je dobrodelna organizacija Water Aid naročila desetim vizualnim umetnikom, da prikažejo vpliv čiste vode na življenja ljudi.
206
207
Potegavščine z divodikovim monoksidom
uredi
uredi kodo
Divodikov monoksid je tehnično pravilno, vendar redko uporabljeno kemično ime vode. Ime je bilo uporabljeno v številnih potegavščinah in šalah na račun znanstvene nepismenosti. Potegavščine so se začele leta 1983, ko se je v časopisu v Durandu v Michiganu pojavil prvoaprilski članek o tem monoksidu. Lažna zgodba je vključevala resne varnostne pomisleke glede te spojine.
208
S kasnejšimi predelavami in različicami je dobila širšo prepoznavnost.
209
Opombe
uredi
uredi kodo
Vzorec
Vienna Standard Mean Ocean Water
(VSMOW) za kalibracije se topi pri 273,1500089(10) K (0,000089(10) °C in vre pri 373,1339
K (99,9839
°C). Druge izotopske sestave se topijo ali vrejo pri rahlo drugačnih temperaturah.
Predvsem v organski kemiji pogosto navajana vrednost 15,7 za pK
vode je nepravilna.
Sklici
uredi
uredi kodo
John Riddick (1970).
Organic Solvents Physical Properties and Methods of Purification
. Wiley-Interscience. str. 67-68.
ISBN 978-0471927266
Hannu Sipola, Pekka Taskinen (julij 2018).
"Activity of Supercooled Water on the Ice Curve and Other Thermodynamic Properties of Liquid Water up to the Boiling Point at Standard Pressure"
. Journal of Chemical & Engineering Data 63 (8). DOI: 10.1021/acs.jced.8b00251. Pridobljeno 20. aprila 2022.
Water
in Linstrom, Peter
J.; Mallard, William
G. (eds.);
NIST Chemistry WebBook, NIST Standard Reference Database Number 69
, National Institute of Standards and Technology, Gaithersburg (MD),
(pridobljeno 2016-5-27)
Anatolievich, Kiper Ruslan.
»Properties of substance: water«
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 2. junija 2014
. Pridobljeno 18. aprila 2022
David R. Lide (ur.). CRC Handbook of Chemistry and Physics. 85. izdaja. Internet-Version: 2005. CRC Press/Taylor and Francis. Boca Raton, FL. Fluid Properties, str. 6-3 – 6-5.
Lide 2003
, Chapter 8: Dissociation Constants of Inorganic Acids and Bases.
Weingärtner, Hermann; Franck, Ernst Ulrich (25. april 2005). »Supercritical Water as a Solvent«.
Angewandte Chemie International Edition
. Zv.
44, št.
18. str.
2672–2692.
doi
10.1002/anie.200462468
ISSN
1433-7851
»What is the pKa of Water«
. Univerza Kalifornije, Davis. 9. avgust 2015. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 14. februarja 2016
. Pridobljeno 18. aprila 2022
Silverstein, Todd P.; Heller, Stephen T. (17. april 2017). »pKa Values in the Undergraduate Curriculum: What Is the Real pKa of Water?«.
Journal of Chemical Education
. Zv.
94, št.
6. str.
690–695.
Bibcode
2017JChEd..94..690S
doi
10.1021/acs.jchemed.6b00623
Ramires, Maria L. V.; Castro, Carlos A. Nieto de; Nagasaka, Yuchi; Nagashima, Akira; Assael, Marc J.; Wakeham, William A. (1. maj 1995). »Standard Reference Data for the Thermal Conductivity of Water«.
Journal of Physical and Chemical Reference Data
. Zv.
24, št.
3. str.
1377–1381.
Bibcode
1995JPCRD..24.1377R
doi
10.1063/1.555963
ISSN
0047-2689
Lide 2003
, 8—Concentrative Properties of Aqueous Solutions: Density, Refractive Index, Freezing Point Depression, and Viscosity.
Lide 2003
, 6.186.
Lide 2003
, 9—Dipole Moments.
Water
in Linstrom, Peter
J.; Mallard, William
G. (eds.);
NIST Chemistry WebBook, NIST Standard Reference Database Number 69
, National Institute of Standards and Technology, Gaithersburg (MD),
(pridobljeno 2014-06-01)
»Water Q&A: Why is water the »universal solvent«?«
United States Geological Survey
. Pridobljeno 15. januarja 2021
»10.2: Hybrid Orbitals in Water«
Chemistry LibreTexts
(v angleščini). 18. marec 2020
. Pridobljeno 11. aprila 2021
»CIA – THE WORLD FACTBOOK Geography Geographic overview«
Centralna obveščevalna agencija
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 26. januarja 2021
. Pridobljeno 20. decembra 2008
Gleick, P.H., ur. (1993).
Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources
. Oxford University Press. str.
13. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 8. aprila 2013.
Water Vapor in the Climate System
: Special report
Ameriško geofizikalno združenje.
december 1995.
Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 2007-03-28
»Vital Water«
UNEP
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 20. februarja 2008.
Baroni, L.; Cenci, L.; Tettamanti, M.; Berati, M. (2007). »Evaluating the environmental impact of various dietary patterns combined with different food production systems«.
European Journal of Clinical Nutrition
. Zv.
61, št.
2. str.
279–286.
doi
10.1038/sj.ejcn.1602522
PMID
17035955
»Water (v.)«
www.etymonline.com
. Online Etymology Dictionary.
Arhivirano
iz spletišča dne 2. avgusta 2017
. Pridobljeno 20. maja 2017
Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997).
Chemistry of the Elements
(2.
izd.). Butterworth-Heinemann. str.
620
ISBN
978-0-08-037941-8
»Water, the Universal Solvent«
USGS
Arhivirano
iz spletišča dne 9. julija 2017
. Pridobljeno 27. junija 2017
Reece 2013
, str.
48.
Reece 2013
, str.
44.
Leigh, G. J.; Favre, H. A; Metanomski, W. V. (1998).
Principles of chemical nomenclature: a guide to IUPAC recommendations
(PDF)
. Oxford: Blackwell Science.
ISBN
978-0-86542-685-6
OCLC
37341352
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 26. julija 2011.
PubChem.
»Water«
(v angleščini). National Center for Biotechnology Information
. Pridobljeno 25. marca 2020
Belnay, Louise.
»The water cycle«
(PDF)
Critical thinking activities
. Earth System Research Laboratory
. Pridobljeno 25. marca 2020
Oliveira, Mário J. de (2017).
Equilibrium Thermodynamics
(v angleščini). Springer. str.
120–124.
ISBN
978-3-662-53207-2
. Pridobljeno 26. marca 2020
Ball, Philip (2008).
»Water: Water—an enduring mystery«
Nature
. Zv.
452, št.
7185. str.
291–2.
Bibcode
2008Natur.452..291B
doi
10.1038/452291a
PMID
18354466
S2CID
4365814
Arhivirano
iz spletišča dne 17. novembra 2016
. Pridobljeno 15. novembra 2016
Kotz, J.C.; Treichel, P.; Weaver, G.C. (2005).
Chemistry & Chemical Reactivity
. Thomson Brooks/Cole.
ISBN
978-0-534-39597-1
Ben-Naim, Ariel; Ben-Naim, Roberta; in
sod. (2011).
Alice's Adventures in Water-land
. Singapore.
doi
10.1142/8068
ISBN
978-981-4338-96-7
Matsuoka, N.; Murton, J. (2008). »Frost weathering: recent advances and future directions«.
Permafrost Periglac. Process
. Zv.
19, št.
2. str.
195–210.
doi
10.1002/ppp.620
Wiltse, Brendan.
»A Look Under The Ice: Winter Lake Ecology«
Ausable River Association
. Pridobljeno 23. aprila 2020
Chen, Zijun (21. april 2010).
»Measurement of Diamagnetism in Water«
(v ameriški angleščini).
{{
navedi revijo
}}
Sklic magazine potrebuje
magazine=
pomoč
Wells, Sarah (21. januar 2017).
»The Beauty and Science of Snowflakes«
Smithsonian Science Education Center
(v angleščini)
. Pridobljeno 25. marca 2020
Fellows, P. (Peter) (2017). »Freeze drying and freeze concentration«.
Food processing technology: principles and practice
(4th
izd.). Kent: Woodhead Publishing/Elsevier Science. str.
929–940.
ISBN
978-0081005231
OCLC
960758611
Siegert, Martin J.; Ellis-Evans, J. Cynan; Tranter, Martyn; Mayer, Christoph; Petit, Jean-Robert; Salamatin, Andrey; Priscu, John C. (
december 2001
). »Physical, chemical and biological processes in Lake Vostok and other Antarctic subglacial lakes«.
Nature
. Zv.
414, št.
6864. str.
603–609.
Bibcode
2001Natur.414..603S
doi
10.1038/414603a
PMID
11740551
S2CID
4423510
{{
navedi revijo
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Davies, Bethan.
»Antarctic subglacial lakes«
AntarcticGlaciers
. Pridobljeno 25. marca 2020
Masterton, William L.; Hurley, Cecile N. (2008).
Chemistry
: principles and reactions
(6th
izd.). Cengage Learning. str.
230.
ISBN
9780495126713
. Pridobljeno 3. aprila 2020
Peaco, Jim.
»Yellowstone Lesson Plan: How Yellowstone Geysers Erupt - Yellowstone National Park (U.S. National Park Service)«
National Park Service
(v angleščini)
. Pridobljeno 5. aprila 2020
Brahic, Catherine.
»Found: The hottest water on Earth«
New Scientist
. Pridobljeno 5. aprila 2020
USDA Food Safety and Inspection Service.
»High Altitude Cooking and Food Safety«
(PDF)
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 20. januarja 2021
. Pridobljeno 5. aprila 2020
»Pressure Cooking - Food Science«
Exploratorium
(v angleščini). 26. september 2019.
Allain, Rhett (12. september 2018).
»Yes, You Can Boil Water at Room Temperature. Here's How«
Wired
(v angleščini)
. Pridobljeno 5. aprila 2020
Murphy, D. M.; Koop, T. (1. april 2005).
»Review of the vapour pressures of ice and supercooled water for atmospheric applications«
Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society
. Zv.
131, št.
608. str.
1540.
Bibcode
2005QJRMS.131.1539M
doi
10.1256/qj.04.94
The International System of Units (SI)
(PDF)
(8.
izd.),
Mednarodni urad za uteži in mere
, 2006, str.
114,
ISBN
92-822-2213-6
arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 14. avgusta 2017
»9th edition of the SI Brochure«
. Mednarodni urad za uteži in mere. 2019
. Pridobljeno 20. maja 2019
Wagner, W.; Pruß, A. (Junij 2002). »The IAPWS Formulation 1995 for the Thermodynamic Properties of Ordinary Water Substance for General and Scientific Use«.
Journal of Physical and Chemical Reference Data
. Zv.
31, št.
2. str.
398.
doi
10.1063/1.1461829
Weingärtner, Hermann; Franck, Ernst Ulrich (29. april 2005). »Supercritical Water as a Solvent«.
Angewandte Chemie International Edition
. Zv.
44, št.
18. str.
2672–2692.
doi
10.1002/anie.200462468
PMID
15827975
Adschiri, Tadafumi; Lee, Youn-Woo; Goto, Motonobu; Takami, Seiichi (2011). »Green materials synthesis with supercritical water«.
Green Chemistry
. Zv.
13, št.
6. str.
1380.
doi
10.1039/c1gc15158d
Murray, Benjamin J.; Knopf, Daniel A.; Bertram, Allan K. (2005). »The formation of cubic ice under conditions relevant to Earth's atmosphere«.
Nature
. Zv.
434, št.
7030. str.
202–205.
Bibcode
2005Natur.434..202M
doi
10.1038/nature03403
PMID
15758996
S2CID
4427815
Salzmann, Christoph G. (14. februar 2019). »Advances in the experimental exploration of water's phase diagram«.
The Journal of Chemical Physics
. Zv.
150, št.
6. str.
060901.
arXiv
1812.04333
Bibcode
2019JChPh.150f0901S
doi
10.1063/1.5085163
PMID
30770019
Sokol, Joshua (12. maj 2019).
»A Bizarre Form of Water May Exist All Over the Universe«
Wired
. Wired.com.
Arhivirano
iz spletišča dne 12. maja 2019
. Pridobljeno 1. septembra 2021
Millot, M.; Coppari, F.; Rygg, J.R.; Barrios, Antonio Correa; Hamel, Sebastien; Swift, Damian C.; Eggert, Jon H. (2019). »Nanosecond X-ray diffraction of shock-compressed superionic water ice«.
Nature
. Zv.
569, št.
7755. Springer. str.
251–255.
Bibcode
2019Natur.569..251M
doi
10.1038/s41586-019-1114-6
OSTI
1568026
PMID
31068720
S2CID
148571419
Peplow, Mark (25. marec 2015). »Graphene sandwich makes new form of ice«.
Nature
doi
10.1038/nature.2015.17175
S2CID
138877465
Maestro, L.M.; Marqués, M.I.; Camarillo, E.; Jaque, D.; Solé, J. García; Gonzalo, J.A.; Jaque, F.; Valle, Juan C. Del; Mallamace, F. (1. januar 2016).
»On the existence of two states in liquid water: impact on biological and nanoscopic systems«
International Journal of Nanotechnology
. Zv.
13, št.
8–9. str.
667–677.
Bibcode
2016IJNT...13..667M
doi
10.1504/IJNT.2016.079670
Arhivirano
iz spletišča dne 23. septembra 2017.
Mallamace, Francesco; Corsaro, Carmelo; Stanley, H. Eugene (18. december 2012). »A singular thermodynamically consistent temperature at the origin of the anomalous behavior of liquid water«.
Scientific Reports
. Zv.
2, št.
1. str.
993.
Bibcode
2012NatSR...2E.993M
doi
10.1038/srep00993
PMC
3524791
PMID
23251779
Perakis, Fivos; Amann-Winkel, Katrin; Lehmkühler, Felix; Sprung, Michael; Mariedahl, Daniel; Sellberg, Jonas A.; Pathak, Harshad; Späh, Alexander; Cavalca, Filippo; Ricci, Alessandro; Jain, Avni; Massani, Bernhard; Aubree, Flora; Benmore, Chris J.; Loerting, Thomas; Grübel, Gerhard; Pettersson, Lars G.M.; Nilsson, Anders (26. junij 2017). »Diffusive dynamics during the high-to-low density transition in amorphous ice«.
Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America
. Zv.
13, št.
8–9. str.
667–677.
Bibcode
2017PNAS..114.8193P
doi
10.1073/pnas.1705303114
PMC
5547632
PMID
28652327
Rolls, Edmund T. (2005).
Emotion Explained
. Oxford University Press, Medical.
ISBN
9780198570035
Llinas, R.; Precht W. (2012).
Frog Neurobiology: A Handbook
. Springer Science & Business Media.
ISBN
9783642663161
Candau, Joël (2004).
»The Olfactory Experience: constants and cultural variables«
Water Science and Technology
. Zv.
49, št.
9. str.
11–17.
doi
10.2166/wst.2004.0522
PMID
15237601
Arhivirano
iz spletišča dne 2. oktobra 2016
. Pridobljeno 28. septembra 2016
Braun, Charles L.; Smirnov, Sergei N. (1993).
»Why is water blue?«
J. Chem. Educ
. Zv.
70, št.
8. str.
612.
Bibcode
1993JChEd..70..612B
doi
10.1021/ed070p612
Arhivirano
iz spletišča dne 20. marca 2012
. Pridobljeno 21. aprila 2007
Nakamoto, Kazuo (1997).
Infrared and Raman Spectra of Inorganic and Coordination Compounds, Part A: Theory and Applications in Inorganic Chemistry
(5th ed.). New York: Wiley. str. 170.
ISBN 0-471-16394-5
Ball 2001
, str.
168.
Franks 2007
, str.
10.
»Physical Chemistry of Water«
. Michigan State University
. Pridobljeno 11. septembra 2020
Ball 2001
, str.
169.
Isaacs, E.D; Shukla, A; Platzman, P.M; Hamann, D.R; Barbiellini, B; Tulk, C.A (1. marec 2000). »Compton scattering evidence for covalency of the hydrogen bond in ice«.
Journal of Physics and Chemistry of Solids
. Zv.
61, št.
3. str.
403–406.
Bibcode
2000JPCS...61..403I
doi
10.1016/S0022-3697(99)00325-X
Campbell, Neil A.; Williamson, Brad; Heyden, Robin J. (2006).
Biology: Exploring Life
. Boston, Massachusetts: Pearson Prentice Hall.
ISBN
978-0-13-250882-7
Arhivirano
iz spletišča dne 2. novembra 2014
. Pridobljeno 11. novembra 2008
Capillary Action – Liquid, Water, Force, and Surface – JRank Articles
Arhivirano
27. maja 2013 na
Wayback Machine
. Science.jrank.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.
Ball, Philip (14. september 2007).
»Burning water and other myths«
News@nature
doi
10.1038/news070910-13
S2CID
129704116
Arhivirano
iz spletišča dne 28. februarja 2009
. Pridobljeno 14. septembra 2007
Fine, R.A.; Millero, F.J. (1973). »Compressibility of water as a function of temperature and pressure«.
Journal of Chemical Physics
. Zv.
59, št.
10. str.
5529.
Bibcode
1973JChPh..59.5529F
doi
10.1063/1.1679903
Nave, R.
»Bulk Elastic Properties«
HyperPhysics
. Georgia State University.
Arhivirano
iz spletišča dne 28. oktobra 2007
. Pridobljeno 26. oktobra 2007
UK National Physical Laboratory,
Calculation of absorption of sound in seawater
Arhivirano
3. oktobra 2016 na
Wayback Machine
Gleick, P.H., ur. (1993).
Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources
. Oxford University Press. str.
15, Table 2.3. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 8. aprila 2013.
Ben-Naim, Arieh; Ben-Naim, Roberta (2011).
Alice's Adventures in Water-land
. World Scientific Publishing. str.
31.
doi
10.1142/8068
ISBN
978-981-4338-96-7
Gleick, Peter H. (1993).
Water in Crisis
(1
izd.). New York: Oxford University Press. str.
ISBN
019507627-3
Wada, Yoshihide; Van Beek, L.P.H.; Bierkens, Marc FP (2012). »Nonsustainable groundwater sustaining irrigation: A global assessment«.
Water Resources Research
. Zv.
48, št.
6. str.
W00L06.
Bibcode
2012WRR....48.0L06W
doi
10.1029/2011WR010562
»Catalyst helps split water
: Plants«
AskNature
(v ameriški angleščini)
. Pridobljeno 10. septembra 2020
»On Water«
Evropska investicijska banka
(v angleščini)
. Pridobljeno 13. oktobra 2020
»2.4 billion Without Adequate Sanitation. 600 million Without Safe Water. Can We Fix it by 2030?«
ieg.worldbankgroup.org
(v angleščini)
. Pridobljeno 13. oktobra 2020
»World Health Organization. Safe Water and Global Health«
. Who.int. 25. junij 2008.
Arhivirano
iz spletišča dne 24. decembra 2010
. Pridobljeno 25. julija 2010
UNEP International Environment (2002).
Environmentally Sound Technology for Wastewater and Stormwater Management: An International Source Book
. IWA Publishing.
ISBN
978-1-84339-008-4
OCLC
49204666
Ravindranath, Nijavalli H.; Sathaye, Jayant A. (2002).
Climate Change and Developing Countries
. Springer.
ISBN
978-1-4020-0104-8
OCLC
231965991
»Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo za leto 2020«
(PDF)
. Agencija RS za okolje (ARSO).
november 2021
{{
navedi splet
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
»Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo o monitoringu za leto 2018«
(PDF)
. ARSO. Oktober 2020
. Pridobljeno 7. junija 2022
»Water withdrawals per capita«
Our World in Data
. Pridobljeno 6. marca 2020
»WBCSD Water Facts & Trends«
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 1. marca 2012
. Pridobljeno 25. julija 2010
United Nations Press Release POP/952 (13. marec 2007).
World population will increase by 2.5 billion by 2050
Arhivirano
27. julija 2014 na
Wayback Machine
Molden, D. (ur).
Water for food, Water for life: A Comprehensive Assessment of Water Management in Agriculture
. Earthscan/IWMI, 2007.
Chartres, C., Varma, S. (2010).
Out of water. From Abundance to Scarcity and How to Solve the World's Water Problems
. FT Press (US).
Chapagain, A.K.; Hoekstra, A.Y.; Savenije, H.H.G.; Guatam, R. (
september 2005
).
»The Water Footprint of Cotton Consumption«
(PDF)
. IHE Delft Institute for Water Education.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 26. marca 2019
. Pridobljeno 24. oktobra 2019
{{
navedi splet
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Décret relatif aux poids et aux mesures. 18 germinal an 3 (7. april 1795)
Arhivirano
25. februarja 2013 na
Wayback Machine
(francosko). quartier-rural.org
here L'Histoire Du Mètre, La Détermination De L'Unité De Poids
Arhivirano
25. julija 2013 na
Wayback Machine
. histoire.du.metre.free.fr
Re: What percentage of the human body is composed of water?
Arhivirano
25. novembra 2007 na
Wayback Machine
Jeffrey Utz, M.D., The MadSci Network
»Healthy Water Living«
. BBC. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 1. januarja 2007
. Pridobljeno 1. februarja 2007
Rhoades RA; Tanner GA (2003).
Medical Physiology
(2.
izd.). Baltimore: Lippincott Williams & Wilkins.
ISBN
978-0-7817-1936-0
OCLC
50554808
Noakes TD; Goodwin N; Rayner BL; in
sod. (1985). »Water intoxication: a possible complication during endurance exercise«.
Med Sci Sports Exerc
. Zv.
17, št.
3. str.
370–375.
doi
10.1249/00005768-198506000-00012
PMID
4021781
Noakes TD; Goodwin N; Rayner BL; Branken T; Taylor RK (2005). »Water intoxication: a possible complication during endurance exercise, 1985«.
Wilderness Environ Med
. Zv.
16, št.
4. str.
221–227.
doi
10.1580/1080-6032(2005)16
221:WIAPCD
2.0.CO
PMID
16366205
Valtin, Heinz (2002).
"Drink at least eight glasses of water a day." Really? Is there scientific evidence for "8 × 8"?«
(PDF)
American Journal of Physiology. Regulatory, Integrative and Comparative Physiology
. Zv.
283, št.
5. str.
R993–R1004.
doi
10.1152/ajpregu.00365.2002
PMID
12376390
S2CID
2256436
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 22. februarja 2019.
Stookey JD; Constant F; Popkin BM; Gardner CD (
november 2008
). »Drinking water is associated with weight loss in overweight dieting women independent of diet and activity«.
Obesity
. Zv.
16, št.
11. str.
2481–2488.
doi
10.1038/oby.2008.409
PMID
18787524
S2CID
24899383
{{
navedi revijo
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
»Drink water to curb weight gain? Clinical trial confirms effectiveness of simple appetite control method«
www.sciencedaily.com
. 23. avgust 2010.
Arhivirano
iz spletišča dne 7. julija 2017
. Pridobljeno 14. maja 2017
Dubnov-Raz G; Constantini NW; Yariv H; Nice S; Shapira N (Oktober 2011). »Influence of water drinking on resting energy expenditure in overweight children«.
International Journal of Obesity
. Zv.
35, št.
10. str.
1295–1300.
doi
10.1038/ijo.2011.130
PMID
21750519
Dennis EA; Dengo AL; Comber DL; in
sod. (Februar 2010). »Water consumption increases weight loss during a hypocaloric diet intervention in middle-aged and older adults«.
Obesity
. Zv.
18, št.
2. str.
300–307.
doi
10.1038/oby.2009.235
PMC
2859815
PMID
19661958
Vij VA; Joshi AS (
september 2013
). »Effect of 'water induced thermogenesis' on body weight, body mass index and body composition of overweight subjects«.
Journal of Clinical and Diagnostic Research
. Zv.
7, št.
9. str.
1894–1896.
doi
10.7860/JCDR/2013/5862.3344
PMC
3809630
PMID
24179891
{{
navedi revijo
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Muckelbauer R; Sarganas G; Grüneis A; Müller-Nordhorn J (Avgust 2013). »Association between water consumption and body weight outcomes: a systematic review«.
The American Journal of Clinical Nutrition
. Zv.
98, št.
2. str.
282–299.
doi
10.3945/ajcn.112.055061
PMID
23803882
S2CID
12265434
Water, Constipation, Dehydration, and Other Fluids
Arhivirano
4. marec 2015 na
Wayback Machine
. Sciencedaily.com. Pridobljeno 28. sptembra 2015.
Food and Nutrition Board, National Academy of Sciences. Recommended Dietary Allowances
. National Research Council, Reprint and Circular Series, No. 122. 1945. str.
3–18.
Dietary Reference Intakes for Water, Potassium, Sodium, Chloride, and Sulfate
. Washington, D.C.: National Academies Press. 18. maj 2005.
doi
10.17226/10925
ISBN
978-0-309-09169-5
»Water: How much should you drink every day?«
. Mayoclinic.com.
Arhivirano
iz spletišča dne 4. decembra 2010
. Pridobljeno 25. julija 2010
Smith, Roland (2008).
Conquering Chemistry
(4.
izd.). Cengage Learning Australia.
ISBN
978-0170226820
Maton, Anthea; Jean Hopkins; Charles William McLaughlin; Susan Johnson; Maryanna Quon Warner; David LaHart; Jill D. Wright (1993).
Human Biology and Health
. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice Hall.
ISBN
978-0-13-981176-0
OCLC
32308337
Unesco (2006).
Water: a shared responsibility
. Berghahn Books. str.
125
ISBN
978-1-84545-177-6
»Morphometric data«
A new bathymetric map of Lake Baikal
. Gent: Univerza v Gentu. Oktober 2002. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 25. decembra 2018
. Pridobljeno 9. junija 2009
»Letno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2020«
(PDF)
Ministrstvo za zdravje
. Junij 2021
. Pridobljeno 7. junija 2022
Water Use in the United States
. National Atlas.gov. Arhivirano 14. avgusta 2009 na Wayback Machine.
»Material Safety Data Sheet: Quicklime«
(PDF)
. Lhoist North America. 6. avgust 2012.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 5. julija 2016
. Pridobljeno 24. oktobra 2019
Naumann d'Alnoncourt, Raoul; Csepei, Lénárd-István; Hävecker, Michael; Girgsdies, Frank; Schuster, Manfred E; Schlögl, Robert; Trunschke, Annette (2014).
»The reaction network in propane oxidation over phase-pure MoVTeNb M1 oxide catalysts«
(PDF)
Journal of Catalysis
. Zv.
311. str.
369–385.
doi
10.1016/j.jcat.2013.12.008
hdl
11858/00-001M-0000-0014-F434-5
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 15. februarja 2016
. Pridobljeno 14. januarja 2018
Hävecker, Michael; Wrabetz, Sabine; Kröhnert, Jutta; Csepei, Lenard-Istvan; Naumann d'Alnoncourt, Raoul; Kolen'Ko, Yury V; Girgsdies, Frank; Schlögl, Robert; Trunschke, Annette (2012).
»Surface chemistry of phase-pure M1 MoVTeNb oxide during operation in selective oxidation of propane to acrylic acid«
(PDF)
Journal of Catalysis
. Zv.
285. str.
48–60.
doi
10.1016/j.jcat.2011.09.012
hdl
11858/00-001M-0000-0012-1BEB-F
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 30. oktobra 2016
. Pridobljeno 14. januarja 2018
Kinetic studies of propane oxidation on Mo and V based mixed oxide catalysts
(PDF)
. 2011.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 20. decembra 2016
. Pridobljeno 14. januarja 2018
Amakawa, Kazuhiko; Kolen'Ko, Yury V; Villa, Alberto; Schuster, Manfred E/; Csepei, Lénárd-István; Weinberg, Gisela; Wrabetz, Sabine; Naumann d'Alnoncourt, Raoul; Girgsdies, Frank; Prati, Laura; Schlögl, Robert; Trunschke, Annette (2013).
»Multifunctionality of Crystalline MoV(TeNb) M1 Oxide Catalysts in Selective Oxidation of Propane and Benzyl Alcohol«
ACS Catalysis
. Zv.
3, št.
6. str.
1103–1113.
doi
10.1021/cs400010q
Arhivirano
iz spletišča dne 22. oktobra 2018
. Pridobljeno 14. januarja 2018
Duff, Sister Loretto Basil (1916).
A Course in Household Arts: Part I
. Whitcomb & Barrows.
Vaclavik, Vickie A.; Christian, Elizabeth W. (2007).
Essentials of Food Science
. Springer.
ISBN
978-0-387-69939-4
DeMan, John M. (1999).
Principles of Food Chemistry
. Springer.
ISBN 978-0-8342-1234-3
»Map showing the rate of hardness in mg/l as Calcium carbonate in England and Wales«
(PDF)
. DEFRA/ Drinking Water Inspectorate. 2009.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 29. maja 2015
. Pridobljeno 18. maja 2015
»Water hardness«
. US Geological Service. 8. april 2014.
Arhivirano
iz spletišča dne 18. maja 2015
. Pridobljeno 18. maja 2015
Mekonnen, M.M.; Hoekstra, A.Y. (
december 2010
).
»The green, blue and grey water footprint of farm animals and animal products, Value of Water Research Report Series No. 48 – Volume 1: Main report«
(PDF)
. UNESCO – IHE Institute for Water Education.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 27. maja 2014
. Pridobljeno 30. januarja 2014
{{
navedi splet
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
»WHO Model List of EssentialMedicines«
(PDF)
World Health Organization
. Oktober 2013.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 23. aprila 2014
. Pridobljeno 22. aprila 2014
»ALMA Greatly Improves Capacity to Search for Water in Universe«
Arhivirano
iz spletišča dne 23. julija 2015
. Pridobljeno 20. julija 2015
Melnick, Gary, Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics, Neufeld, David, Johns Hopkins University citiran v:
»Discover of Water Vapor Near Orion Nebula Suggests Possible Origin of H20 in Solar System (sic)«
The Harvard University Gazette
. 23. april 1998. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 16. januarja 2000.
»Space Cloud Holds Enough Water to Fill Earth's Oceans 1 Million Times«
. Headlines@Hopkins, JHU. 9. april 1998.
Arhivirano
iz spletišča dne 9. novembra 2007
. Pridobljeno 21. aprila 2007
»Water, Water Everywhere: Radio telescope finds water is common in universe«
The Harvard University Gazette
. 25. februar 1999.
Arhivirano
iz spletišča dne 19. maja 2011
. Pridobljeno 19. septembra 2010
archive link
Clavin, Whitney; Buis, Alan (22. julij 2011).
»Astronomers Find Largest, Most Distant Reservoir of Water«
NASA
Arhivirano
iz spletišča dne 24. julija 2011
. Pridobljeno 25. julija 2011
»Astronomers Find Largest, Oldest Mass of Water in Universe«
Space.com
. 22. julij 2011.
Arhivirano
iz spletišča dne 29. oktobra 2011
. Pridobljeno 23. julija 2011
Bova, Ben (13. oktober 2009).
Faint Echoes, Distant Stars: The Science and Politics of Finding Life Beyond Earth
. Zondervan.
ISBN
9780061854484
Solanki, S.K.; Livingston, W.; Ayres, T. (1994).
»New Light on the Heart of Darkness of the Solar Chromosphere«
(PDF)
Science
. Zv.
263, št.
5143. str.
64–66.
Bibcode
1994Sci...263...64S
doi
10.1126/science.263.5143.64
PMID
17748350
S2CID
27696504
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 7. marca 2019.
»MESSENGER Scientists 'Astonished' to Find Water in Mercury's Thin Atmosphere«
. Planetary Society. 3. julij 2008. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 6. aprila 2010
. Pridobljeno 5. julija 2008
Bertaux, Jean-Loup; Vandaele, Ann-Carine; Korablev, Oleg; Villard, E.; Fedorova, A.; Fussen, D.; Quémerais, E.; Belyaev, D.; in
sod. (2007). »A warm layer in Venus' cryosphere and high-altitude measurements of HF, HCl, H2O and HDO«.
Nature
. Zv.
450, št.
7170. str.
646–649.
Bibcode
2007Natur.450..646B
doi
10.1038/nature05974
PMID
18046397
S2CID
4421875
Sridharan, R.; Ahmed, S.M.; Dasa, Tirtha Pratim; Sreelathaa, P.; Pradeepkumara, P.; Naika, Neha; Supriya, Gogulapati (2010).
'Direct' evidence for water (H2O) in the sunlit lunar ambience from CHACE on MIP of Chandrayaan I«.
Planetary and Space Science
. Zv.
58, št.
6. str.
947.
Bibcode
2010P
SS...58..947S
doi
10.1016/j.pss.2010.02.013
Rapp, Donald (28. november 2012).
Use of Extraterrestrial Resources for Human Space Missions to Moon or Mars
. Springer. str.
78.
ISBN
978-3-642-32762-9
Arhivirano
iz spletišča dne 15. julija 2016
. Pridobljeno 9. februarja 2016
Küppers, M.; O'Rourke, L.; Bockelée-Morvan, D.; Zakharov, V.; Lee, S.; Von Allmen, P.; Carry, B.; Teyssier, D.; Marston, A.; Müller, T.; Crovisier, J.; Barucci, M.A.; Moreno, R. (23. januar 2014). »Localized sources of water vapour on the dwarf planet (1) Ceres«.
Nature
. Zv.
505, št.
7484. str.
525–527.
Bibcode
2014Natur.505..525K
doi
10.1038/nature12918
PMID
24451541
S2CID
4448395
Atreya, Sushil K.; Wong, Ah-San (2005).
»Coupled Clouds and Chemistry of the Giant Planets
A Case for Multiprobes«
(PDF)
Space Science Reviews
. Zv.
116, št.
1–2. str.
121–136.
Bibcode
2005SSRv..116..121A
doi
10.1007/s11214-005-1951-5
hdl
2027.42/43766
S2CID
31037195
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 22. julija 2011
. Pridobljeno 1. aprila 2014
Cook, Jia-Rui C.; Gutro, Rob; Brown, Dwayne; Harrington, J.D.; Fohn, Joe (12. december 2013).
»Hubble Sees Evidence of Water Vapor at Jupiter Moon«
NASA
Arhivirano
iz spletišča dne 15. decembra 2013
. Pridobljeno 12. decembra 2013
Hubbard, W.B. (1997). »Neptune's Deep Chemistry«.
Science
. Zv.
275, št.
5304. str.
1279–1280.
doi
10.1126/science.275.5304.1279
PMID
9064785
S2CID
36248590
Water Found on Distant Planet
Arhivirano
16. julija 2007 na
Wayback Machine
12. julija 2007 by Laura Blue,
Time
Water Found in Extrasolar Planet's Atmosphere
Arhivirano
30. december 2010 na
Wayback Machine
– Space.com
Lockwood, Alexandra C; Johnson, John A; Bender, Chad F; Carr, John S; Barman, Travis; Richert, Alexander J.W.; Blake, Geoffrey A (2014). »Near-IR Direct Detection of Water Vapor in Tau Boo B«.
The Astrophysical Journal
. Zv.
783, št.
2. str.
L29.
arXiv
1402.0846
Bibcode
2014ApJ...783L..29L
doi
10.1088/2041-8205/783/2/L29
S2CID
8463125
Clavin, Whitney; Chou, Felicia; Weaver, Donna; Villard; Johnson, Michele (24. september 2014).
»NASA Telescopes Find Clear Skies and Water Vapor on Exoplanet«
NASA
Arhivirano
iz spletišča dne 14. januarja 2017
. Pridobljeno 24. septembra 2014
Hanslmeier, Arnold (29. september 2010).
Water in the Universe
. Springer Science & Business Media. str.
159–.
ISBN
978-90-481-9984-6
Arhivirano
iz spletišča dne 15. julija 2016
. Pridobljeno 9. februarja 2016
»Hubble Traces Subtle Signals of Water on Hazy Worlds«
NASA
. 3. december 2013.
Arhivirano
iz spletišča dne 6. decembra 2013
. Pridobljeno 4. decembra 2013
Water Found on Distant Planet
Arhivirano
16. julija 2007 na
Wayback Machine
12. julija 2007 By Laura Blue,
Time
Andersson, Jonas (junij 2012).
Water in stellar atmospheres "Is a novel picture required to explain the atmospheric behavior of water in red giant stars?"
Arhivirano
13. februarja 2015 na
Wayback Machine
Lund Observatory, Lund University, Sweden
Arnold Hanslmeier (29. september 2010). Water in the Universe. Springer Science & Business Media. str. 159–.
ISBN 978-90-481-9984-6
. Arhivirano iz zvirnika 15. julija 2016. Pridovljeno 9- februarja 2016.
»Herschel Finds Oceans of Water in Disk of Nearby Star«
. NASA. 20. oktober 2011. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 19. februarja 2015
. Pridobljeno 28. septembra 2015
Lloyd, Robin (11. julij 2001).
»Water Vapor, Possible Comets, Found Orbiting Star«
Space.com
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 23. maja 2009
. Pridobljeno 15. decembra 2006
»NASA Confirms Evidence That Liquid Water Flows on Today's Mars«
NASA
. 28. september 2015
. Pridobljeno 22. junija 2020
Platt, Jane; Bell, Brian (3. april 2014).
»NASA Space Assets Detect Ocean inside Saturn Moon«
NASA
Arhivirano
iz spletišča dne 3. aprila 2014
. Pridobljeno 3. aprila 2014
Iess, L.; Stevenson, D. J.; Parisi, M.; Hemingway, D.; Jacobson, R.A.; Lunine, Jonathan I.; Nimmo, F.; Armstrong, J. W.; Asmar, S. W.; Ducci, M.; Tortora, P. (4. april 2014).
»The Gravity Field and Interior Structure of Enceladus«
(PDF)
Science
. Zv.
344, št.
6179. str.
78–80.
Bibcode
2014Sci...344...78I
doi
10.1126/science.1250551
PMID
24700854
S2CID
28990283
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 2. decembra 2017
. Pridobljeno 14. julija 2019
Dunaeva, A.N.; Kronrod, V.A.; Kuskov, O.L. (2013).
»Numerical Models of Titan's Interior with Subsurface Ocean«
(PDF)
44th Lunar and Planetary Science Conference (2013)
. Št.
1719. str.
2454.
Bibcode
2013LPI....44.2454D
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 23. marca 2014
. Pridobljeno 23. marca 2014
Tritt, Charles S. (2002).
»Possibility of Life on Europa«
. Milwaukee School of Engineering. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 9. junija 2007
. Pridobljeno 10. avgusta 2007
Dunham, Will (3. maj 2014).
»Jupiter's moon Ganymede may have 'club sandwich' layers of ocean«
. Reuters. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 3. maja 2014
. Pridobljeno 28. septembra 2015
Carr, M.H. (1996).
Water on Mars
. New York: Oxford University Press. str.
197
Bibring, J.-P.; Langevin, Yves; Poulet, François; Gendrin, Aline; Gondet, Brigitte; in
sod. (2004). »Perennial Water Ice Identified in the South Polar Cap of Mars«.
Nature
. Zv.
428, št.
6983. str.
627–630.
Bibcode
2004Natur.428..627B
doi
10.1038/nature02461
PMID
15024393
S2CID
4373206
Versteckt in Glasperlen: Auf dem Mond gibt es Wasser – Wissenschaft –
Arhivirano
10. julija 2008 na
Wayback Machine
Der Spiegel – Nachrichten
Water Molecules Found on the Moon
Arhivirano
27. septembra 2009 na
Wayback Machine
, NASA, 24. septembra
McCord, T.B.; Sotin, C. (21. maj 2005). »Ceres: Evolution and current state«.
Journal of Geophysical Research: Planets
. Zv.
110, št.
E5. str.
E05009.
Bibcode
2005JGRE..110.5009M
doi
10.1029/2004JE002244
Thomas, P.C.; Parker, J.Wm.; McFadden, L.A.; in
sod. (2005). »Differentiation of the asteroid Ceres as revealed by its shape«.
Nature
. Zv.
437, št.
7056. str.
224–226.
Bibcode
2005Natur.437..224T
doi
10.1038/nature03938
PMID
16148926
S2CID
17758979
Carey, Bjorn (7. september 2005).
»Largest Asteroid Might Contain More Fresh Water than Earth«
. SPACE.com.
Arhivirano
iz spletišča dne 18. decembra 2010
. Pridobljeno 16. avgusta 2006
Chang, Kenneth (12. marec 2015).
»Suddenly, It Seems, Water Is Everywhere in Solar System«
New York Times
Arhivirano
iz spletišča dne 12. avgusta 2018
. Pridobljeno 12. marca 2015
Kuskov, O.L.; Kronrod, V.A. (2005). »Internal structure of Europa and Callisto«.
Icarus
. Zv.
177, št.
2. str.
550–369.
Bibcode
2005Icar..177..550K
doi
10.1016/j.icarus.2005.04.014
Showman, A. P.; Malhotra, R. (1. oktober 1999).
»The Galilean Satellites«
(PDF)
Science
. Zv.
286, št.
5437. str.
77–84.
doi
10.1126/science.286.5437.77
PMID
10506564
S2CID
9492520
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 12. aprila 2020.
Sparrow, Giles (2006).
The Solar System
. Thunder Bay Press.
ISBN
978-1-59223-579-7
Tobie, G.; Grasset, Olivier; Lunine, Jonathan I.; Mocquet, Antoine; Sotin, Christophe (2005). »Titan's internal structure inferred from a coupled thermal-orbital model«.
Icarus
. Zv.
175, št.
2. str.
496–502.
Bibcode
2005Icar..175..496T
doi
10.1016/j.icarus.2004.12.007
Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; Helfenstein, P. (9. februar 2007). »Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act«.
Science
. Zv.
315, št.
5813. str.
815.
Bibcode
2007Sci...315..815V
doi
10.1126/science.1134681
PMID
17289992
S2CID
21932253
(supporting online material, table S1)
Greenberg, J. Mayo (1998). »Making a comet nucleus«.
Astronomy and Astrophysics
. Zv.
330. str.
375.
Bibcode
1998A
A...330..375G
»Dirty Snowballs in Space«
. Starryskies. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 29. januarja 2013
. Pridobljeno 15. avgusta 2013
E.L. Gibb; M.J. Mumma; N. Dello Russo; M.A. DiSanti; K. Magee-Sauer (2003). »Methane in Oort Cloud comets«.
Icarus
. Zv.
165, št.
2. str.
391–406.
Bibcode
2003Icar..165..391G
doi
10.1016/S0019-1035(03)00201-X
»MESSENGER Finds New Evidence for Water Ice at Mercury's Poles«
. NASA. 29. november 2012. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 30. novembra 2012.
Thomas, P.C.; Burns, J.A.; Helfenstein, P.; Squyres, S.; Veverka, J.; Porco, C.; Turtle, E.P.; McEwen, A.; Denk, T.; Giesef, B.; Roatschf, T.; Johnsong, T.V.; Jacobsong, R.A. (Oktober 2007).
»Shapes of the saturnian icy satellites and their significance«
(PDF)
Icarus
. Zv.
190, št.
2. str.
573–584.
Bibcode
2007Icar..190..573T
doi
10.1016/j.icarus.2007.03.012
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 27. septembra 2011
. Pridobljeno 15. decembra 2011
Weird water lurking inside giant planets
Arhivirano
15. april 2015 na
Wayback Machine
New Scientist
, 1. september 2010, Magazine issue 2776.
Dooge, J.C.I. (2001). »Integrated Management of Water Resources«. V Ehlers, E.; Krafft, T (ur.).
Understanding the Earth System: compartments, processes, and interactions
. Springer. str.
116
»Habitable Zone«
The Encyclopedia of Astrobiology, Astronomy and Spaceflight
Arhivirano
iz spletišča dne 23. maja 2007
. Pridobljeno 26. aprila 2007
Shiga, David (6. maj 2007).
»Strange alien world made of "hot ice"
New Scientist
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 6. julija 2008
. Pridobljeno 28. marca 2010
Aguilar, David A. (16. december 2009).
»Astronomers Find Super-Earth Using Amateur, Off-the-Shelf Technology«
. Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics.
Arhivirano
iz spletišča dne 7. aprila 2012
. Pridobljeno 28. marca 2010
Bregač, Miha; Gril, Maša; Košir, Tina; Zupančič, Simona; Pucelj Vidović, Tanja; Kovič Dine, Maša; Vrbica, Senka (2015).
Odgovornost države zagotavljati pravico do čiste pitne vode
(PDF)
. Ljubljana: Pravna klinika za varstvo okolja.
ISBN
978-961-6447-52-2
OCLC
922864579
»Pravica do pitne vode je v ustavi«
Delo
. 16. november 2016
. Pridobljeno 19. aprila 2022
»MDG Report 2008«
(PDF)
. Organizacija združenih narodov.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 27. avgusta 2010
. Pridobljeno 25. julija 2010
Kulshreshtha, S.N (1998). »A Global Outlook for Water Resources to the Year 2025«.
Water Resources Management
. Zv.
12, št.
3. str.
167–184.
doi
10.1023/A:1007957229865
S2CID
152322295
The Millennium Development Goals Report
. Arhivirano 27. avgusta 2010 na Wayback Machine.
Lomborg, Björn (2001).
The Skeptical Environmentalist
(PDF)
. Cambridge University Press. str.
22.
ISBN
978-0-521-01068-9
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 25. julija 2013.
Water, a shared responsibility. The United Nations World Water Development Report 2
UNESCO
2006.
Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 6. januar 2009
Z. Wahrman, Miryam (2016).
The Hand Book: Surviving in a Germ-Filled World
. University Press of New England. str.
46
-48.
ISBN
9781611689556
Chambers's encyclopædia
, Lippincott & Co (1870). str. 394.
Altman, Nathaniel (2002).
Sacred water: the spiritual source of life
. str.
130
–133.
ISBN
1-58768-013-0
»ĀB i. The concept of water in ancient Iran – Encyclopaedia Iranica«
www.iranicaonline.org
(v angleščini). Encyclopedia Iranica.
Arhivirano
iz spletišča dne 16. maja 2018
. Pridobljeno 19. septembra 2018
Lindberg, D. (2008).
The beginnings of western science: The European scientific tradition in a philosophical, religious, and institutional context, prehistory to A.D. 1450
(2.
izd.). Chicago: University of Chicago Press.
»Internet Sacred Text Archive Home«
. Sacred-texts.com.
Arhivirano
iz spletišča dne 12. julija 2010
. Pridobljeno 25. julija 2010
Guanzi: Shui Di – Chinese Text Project
Arhivirano
6. novembra 2014 at
Archive.is
. Ctext.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.
Vartanian, Hrag (3. oktober 2011).
»Manhattan Cathedral Explores Water in Art«
. Hyperallergic
. Pridobljeno 14. decembra 2020
Rev. Dr. A. Kowalski, James (6. oktober 2011).
»The Cathedral of St. John the Divine and The Value of Water«
huffingtonpost.com
. Huffington Post
. Pridobljeno 14. decembra 2020
Foster, Fredericka.
»The Value of Water at St John the Divine«
vimeo.com
. Sara Karl
. Pridobljeno 14. decembra 2020
Miller, Reverend Canon, Tom.
»The Value of Water Exhibition«
. UCLA Art Science Center
. Pridobljeno 14. decembra 2020
Madel, Robin (6. december 2017).
»Through Art, the Value of Water Expressed«
. Huffington Post
. Pridobljeno 16. decembra 2020
Cotter, Mary (4. oktober 2011).
»Manhattan Cathedral Examines "The Value of Water" in a New Star-Studded Art Exhibition«
inhabitat.com
. inhabitat
. Pridobljeno 14. decembra 2020
»Influential Figures Dr. Charlotte Cote«
tseshaht.com
. Tseshaht First Nation [c̓išaaʔatḥ]
. Pridobljeno 19. avgusta 2021
»10 years of the human rights to water and sanitation«
. Organizacija združenih narodov. Un - Water Family News. 27. februar 2020
. Pridobljeno 19. avgusta 2021
»Water is sacred': 10 visual artists reflect on the human right to water«
The Guardian
. 4. avgust 2020
. Pridobljeno 19. avgusta 2021
»dihydrogen monoxide«
dictionary.com
Arhivirano
iz spletišča dne 2. maja 2018
. Pridobljeno 19. aprila 2022
Kolar, Lana (2. april 2006).
»Šund znanost: Nevarni dihidrogen monoksid«
Kvarkadabra
. Pridobljeno 19. aprila 2022
Viri
uredi
uredi kodo
Ball, Philip (2001).
Life's matrix
: a biography of water
(1.
izd.). Farrar, Straus, and Giroux.
ISBN
9780520230088
Franks, Felix (2007).
Water
: a matrix of life
(2.
izd.). Royal Society of Chemistry.
ISBN
9781847552341
Lide, D.R., ur. (2003). »Dissociation constants of organic acids and bases«.
CRC Handbook of Chemistry and Physics
(84.
izd.). Boca Raton: CRC Press.
Reece, Jane B. (2013).
Campbell Biology
(10.
izd.). Pearson.
ISBN
9780321775658
Glej tudi
uredi
uredi kodo
težka voda
vodikov peroksid
Kroženje vode v naravi
Zunanje povezave
uredi
uredi kodo
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Voda
Poglejte si besedo
voda
ali
Voda
v Wikislovarju, prostem slovarju.
V slovenščini:
Stanje voda na arso.gov
Letna poročila o pitni vodi v Sloveniji
V drugih jezikih:
Lower S.
Voda in njena struktura
(angleško)
OECD Water statistics
The World's Water Data Page
FAO Comprehensive Water Database, AQUASTAT
The Water Conflict Chronology: Water Conflict Database
Arhivirano
2013-01-16 na
Wayback Machine
Water science school
(USGS)
Portal o vodi
Svetovna banka
America Water Resources Association
Arhivirano
24. marec 2018 na
Wayback Machine
Water on the web
Water structure and science
Arhivirano
28. december 2014 na
Wayback Machine
Why water is one of the weirdest things in the universe
BBC
Ideas, Video, 3:16 minut, 2019
The chemistry of water
Arhivirano
2020-06-19 na
Wayback Machine
(NSF special report)
The International Association for the Properties of Water and Steam
H2O:The Molecule That Made Us
, dokumentarec PBS (2020)
Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno
GND
Nacionalno
ZDA
Francija
podatki BnF
Japonska
Republika Češka
Španija
Izrael
Drugo
NARA
İslâm Ansiklopedisi
Yale LUX
Pridobljeno iz »
Kategorije
Voda
Naravni viri
Kisikove spojine
Vodikove spojine
Oblike vode
Skrite kategorije:
Strani s čarobnimi povezavami ISBN
Članki brez InChI vira
Članki brez KEGG vira
ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov
Strani, ki uporabljajo strnljivi seznam z background in text-align v titlestyle
Viri CS1 v angleščini (en)
Napake CS1: manjkajoč periodical
Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)
Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma
Predloga Webarchive z wayback linki
Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images
Predloga Webarchive z archiveis linki
Vsi izbrani članki
Voda
Dodaj temo