Združene države Amerike - Wikipedija, prosta enciklopedija

Združene države Amerike - Wikipedija, prosta enciklopedija
Pojdi na vsebino
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Združene države Amerike
United States of America
Zastava
Veliki pečat
Geslo:
E Pluribus Unum
angleško
From Many, One
, »Iz mnogih, eno«)
(tradicionalno)
In God We Trust
(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)
Himna:
The Star-Spangled Banner
Glavno mesto
Washington, D.C.
38°53′N, 77°02′W
Največje mesto
New York
Uradni
jeziki
angleščina
de facto
Demonim(i)
Američan, Američanka
Vlada
federativna
ustavna republika
predsednik
Donald Trump
(R)
podpredsednik
JD Vance
(R)
predsednik predstavniškega doma
Kevin McCarthy
(R)
Neodvisnost
od
Velike Britanije
razglašena
4. julij
1776
priznana
3. september
1783
Ustava Združenih držav Amerike
4. marec
1787
Površina
skupaj
9.631.420
km
3.
voda
(%)
4,87
Prebivalstvo
ocena 2023
334.914.895
popis
2020
331.449.281
3.
gostota
33,6/km
185.
BDP
(ocena
2006)
skupaj (nominal.)
13,77 bilijona USD
1.
skupaj (
PKM
13,049 bilijona USD
1.
na
preb. (nominal.)
45.652 USD
8.
na
preb. (PKM)
$43.555
3.
Gini
(2022)
41,7
srednji
HDI
(2021)
0,921
zelo visok
21.
Valuta
ameriški dolar
($) (
USD
Časovni pas
UTC
−5 do −10
poletni
UTC
−4 do −10
Klicna koda
Internetna domena
.us
.gov
.edu
.mil
Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada
Kitajski
Združene države Amerike
(tudi
Združene države
ZDA
; angleško
United States of America
[juːˈnaɪ.təd
ˈsteɪʦ
əv
əˈmɛ.ɻɪ.kə]
) so
zvezna
republika v
Severni Ameriki
, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med
Atlantikom
na vzhodu ter
Tihim oceanom
na zahodu in si deli severno mejo s
Kanado
ter južno z
Mehiko
. Njena prestolnica je
Washington, D.C.
Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov:
geografske
značilnosti te tretje največje države na svetu,
zgodovina
, ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja
družbo
kultura
s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto,
gospodarstvo
in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na
vojaški
, gospodarski, kulturni in
politični
ravni v svetu, je po propadu
Sovjetske zveze
govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni
supersili
Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto
E Pluribus Unum
(slovensko
Iz mnogih eno
). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13
britanskih
kolonij v Severni Ameriki med
ameriško revolucijo
, nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase
migrantov
. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela
imigrantov
, ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v
nacionalno
celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v
deklaraciji neodvisnosti
ter v
Ustavi ZDA
. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.
Pojem »Amerika«
je bil oblikovan v zgodnjem
16. stoletju
, in sicer po
Amerigu Vespucciju
italijanskem
raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale
Južne Amerike
in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško
United States
), ZDA (angleško
USA
), v angleščini tudi
The States
ali
US
, v svetu
zahodne kulture
pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv
Columbia
. Prebivalci ZDA so označeni za
Američane
, to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.
Geografija
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Geografija Združenih držav Amerike
Združene države merijo skoraj 10 milijonov km
in si tako z
LR Kitajsko
, glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na
spisku svetovnih držav po površini
. Celotno državo sestavlja 50
zveznih držav
48 geografsko soležnih
in 2 izolirani) in odvisni teritoriji
Puerto Rico
Ameriški Deviški otoki
Ameriška Samoa
in
Guam
. Zvezne države so praviloma razdeljene na
okrožja
Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega
somestja
BosWash
Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica
naravnih bogastev
in razvejano
vodno
omrežje, pa dobri splošni pogoji za
kmetovanje
, kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija
okolja
povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu
ogljikovega dioksida
ozračje
– 20
% svetovnih emisij.
Površje
uredi
uredi kodo
Topografska karta ZDA
Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države
Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.
Priobalne ravnice
Atlantika
se proti zahodu dvigujejo v staro
apalaško
gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje
Mississippija
in
Velika jezera
, ogromna zaloga
sladke vode
ledeniškega
nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave
Velikega nižavja
, ki ob vznožju
Skalnega gorovja
na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig
Ozark
in
Ouachita
. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz
Kanade
in do
Mehike
čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.
Na njihovem jugu leži
puščavski
svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi
Kaskadskega gorovja
in
Sierre Nevade
, v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka
Velika kotlina
z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah
Pacifika
vlečejo doline in manjša gorovja
pacifiškega severozahoda
Aljasko
zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet
tundre
; priobalni otoki so
ognjeniškega
nastanka. Takšen je tudi
arhipelag
Havaji
Tihem oceanu
Vodovje
uredi
uredi kodo
Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek
morja
. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih
rek
ter
jezer
v Ameriki:
Mississippi
Sveti Lovrenc
Velika jezera
Missouri
itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer
sibirskih
rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo
plavje
, sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.
Rečni meander v
Arizoni
Reka
Kolorado
na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone
Misisipi
je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so
Ohio
Missouri
Tennessee
Rdeča reka
in
Illinois
. V
Mehiški zaliv
se pretaka tudi
Rio Grande
, reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka
Kolorado
se izliva v
Kalifornijski zaliv
, znana je po svojem oblikovanju
geomorfološko
zanimivih
kanjonov
na
Koloradski planoti
. Za bogato zvezno državo
Kalifornijo
sta pomembni reki
Sacramento
in
San Joaquin
. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok
Columbia
in njegov pritok
Snake River
. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.
Jukon
je velika reka na Aljaski, ki se izliva v
Beringovo morje
, človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj
rudosledcev
v notranjost
dežele
Velika jezera
na
srednjem zahodu ZDA
so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki
pleistocenske
poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek
reke Svetega Lovrenca
, zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih
kanal Erie
Veliko slano jezero
je kotanja v
Veliki kotlini
na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti
soli
Združene države Amerike premorejo 19.924
km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj
teritorialnega morja
in 200 morskih milj
gospodarskega pasu
Gulf Intracoastal Waterway
je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal
Mehiškega zaliva
, večinoma v zavetju
zemeljskih kos
in drugih naravnih preprek morju
Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica
Atlantika
z mnogo
zemeljskimi kosami
. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v
Jamestownu
leta
1607
. Vodna pot
Atlantic Intracoastal Waterway
po priobalnih vodah povezuje kraje od
Bostona
na severu do
Key Westa
na južnem,
floridskem
koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi
zgodovino ZDA
oblikoval zajeten
megalopolis
BosWash
. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala
Mehiškega zaliva
je nizka in
lagunastega
tipa, z izjemo območja Mississippijeve
delte
. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica
Gulf Intracoastal Waterway
. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge
zemeljskega plina
in
nafte
. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom
Špancev
in
Francozov
, kasneje so si ZDA priključile
Teksas
. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga
pacifiška
obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica
zalivov
fjordov
polotokov
in
otokov
. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na
Pacifiškem ognjenem obroču
. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v
20. stoletju
Obale Aljaske ob Pacifiškem in
Arktičnem oceanu
so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so
koralni grebeni
in njen velik pomen v smislu
prometnih
povezav.
Podnebje
uredi
uredi kodo
Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih
podnebnih
tipov:
Aljaska
je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je
havajsko
povprečno vreme vlažno in
tropsko
. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.
Karta povprečne količine padavin
100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici
Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. (
mrtva črta
). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je
pozimi
mnogo
snega
in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi
poletji
in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško
kmetijstvo
, ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih
gozdov
; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je
prst
posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali
poljedelstvo
. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne
prerije
, te se proti zahodu spreminjajo v
stepe
z nizko
travo
. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja
kulturnih rastlin
, zlasti
pšenice
. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje
živinoreja
. Podnebna izjema zahodnih ZDA je
Kaskadno gorovje
in
Pacifiška gorska veriga
, ki se napajata z zajetnimi
orografskimi padavinami
, izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni
iglasti gozdovi
Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo
klimatskih pasov
, kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni
podzoli
so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne
lateritske prsti
je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih;
černozjomi
, ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države.
Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno
celinsko podnebje
severovzhoda in vlažno
subtropsko
jugovzhoda;
polsuho podnebje
v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho
puščavsko podnebje
jugozahoda;
sredozemsko podnebje
Kaliforniji
oceansko podnebje
ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu;
subarktično
v notranjosti in
polarno podnebje
onkraj
polarnega kroga
na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.
Poselitev
uredi
uredi kodo
Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA
Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje
BosWash
na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu
Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob
Atlantiku
, približno šestina vzdolž
Pacifika
in slaba sedmina ob obalah
Mehiškega zaliva
. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem
Velikem nižavju
, saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.
Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta
starega severovzhoda
in
Velikih jezer
izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo (
pas rje
). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr.
New York
in
Chicago
, ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta.
Urbanizacija in suburbanizacija
uredi
uredi kodo
Prvi
cenzus
leta 1790 je zabeležil več kot 95
ruralnega
prebivalstva. Razmah
urbanih območij
se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna
industrializacija
poznega
19. stoletja
, ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih
imigrantov
, ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in
kriminal
. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem
20. stoletju
Identične montažne hiše v predmestju
San Joseja
Predmestne soseske
večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest
Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi
prometnimi
povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val
suburbanizacije
z viškom po
drugi svetovni vojni
, ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i.
baby booma
opaziti množice družin z otroki.
Ljudem so v predmestja sledile tudi
storitvene dejavnosti
– razvili so se veliki
nakupovalni centri
, zaradi nižjih
davkov
in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga
podjetja
. Dostopnost predmestnih sosesk z
javnim prometom
je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe
avtomobilov
. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.
Okolje in družba
uredi
uredi kodo
Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo
naravna bogastva
te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno
agrikulturno
in kasneje
industrijsko
silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval
površje
, gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z
lovom
pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva
industrijska revolucija
in nato
demografska eksplozija
Prvi znaki
okoljevarstvene
zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici
19. stoletja
, ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih
20. stoletja
, preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število
naravnih rezervatov
, deklarirano varovanje
ekosistemov
ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20
% svetovnih izpustov
ogljikovega dioksida
atmosfero
, a se kljub temu nočejo zavezati
Kjotskemu protokolu
Indijanski
naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so
nomadi
in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah,
zlatu
in
srebru
ter obilici
divjadi
. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.
Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju
Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano
Dust Bowl
, je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja
V tridesetih letih
19. stoletja
so bili pripadniki
transcendentalizma
tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega
narodnega parka
Yellowstone
1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne
suše
in degradacije rodovitnih področij v času
Dust Bowla
tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po
drugi svetovni vojni
in hitro množenje prebivalstva s fenomenom
baby boom
– posledice so bile koncentrirane količine
smoga
, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.
Leta 1962 je knjiga
Nema pomlad
prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka«
Cuyahoga
leta 1969 in
jedrska nesreča
na
Otoku treh milj
deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja:
Sagebrush Rebellion
na zahodu Združenih držav je podprl
Ronalda Reagana
, ki se je leta
1981
s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega
kapitalizma
in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o
trajnostnem razvoju
, zaradi
globalizacije
pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja.
Naravna bogatstva
uredi
uredi kodo
Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih
naravnih bogastvih
. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih
gozdov
, bogata
ribolovna
območja in število
mineralnih
nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica
fosfatov
, pa velika proizvodnica
zlata
in
srebra
zemeljskega plina
in
nafte
ter tudi
gradbenih
materialov.
Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih
uporabljajo
za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva.
Naravne nesreče
uredi
uredi kodo
Opustošenje po orkanu Katrina
Orkan Katrina
je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega
New Orleansa
so se vključili pripadniki oboroženih sil
V vedno večji meri gre za
suše
, zgodovinsko je tako znan
Dust Bowl
, medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih
požarov
Tornadi
pustošijo po
zemeljskem površju
Velikega nižavja
in
srednjega zahoda
, kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot
Tornado Alley
. Še ena
vremensko
pogojena nevarnost so
orkani
, ki pustošijo po obalah
Mehiškega zaliva
Zgodovina ZDA
pomni nekaj večjih
poplav
in
zemeljskih plazov
, a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi
snežni meteži
Zahodna obala Združenih držav in deli
Aljaske
so izpostavljeni
ognjeniški
aktivnosti in
potresom
, saj so del
pacifiškega ognjenega obroča
Vroča točka
z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki
Havajev
, medtem ko je eksplozivni vulkan
Sveta Helena
na severozahodu ZDA.
Zgodovina
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Zgodovina Združenih držav Amerike
Predkolonialna in kolonialna Amerika
uredi
uredi kodo
Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz
Azije
prečkala
Beringov preliv
. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v
15. stoletju
. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni
starega sveta
, ob prihodu
zahodnih
priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi
govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije
Aztekov
in
Inkov
Južni Ameriki
ter
Misisipijcev
in
Pueblo
Severni
Krištof Kolumb
ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci
Pred
velikimi odkritji
je prišlo le do bežnih stikov
Vikingov
s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon
Otomanskega imperija
pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli
Portugalci
, in je dodobra ter za vedno spremenila svet.
Krištof Kolumb
pod
špansko
zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v
Indijo
leta 1492 naletel na
Karibske otoke
, nedolgo za njim (1499) pa je
Amerigo Vespucci
ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.
To je bila katastrofalna prelomnica za
ameriške
ter
zahodnoafriške staroselce
, na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje
ameriške kulture
. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi
vojn
, še posebno pa zaradi
epidemij
evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži
novi svet
je potreboval neizčrpljive zaloge
delovne sile
, za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci
Afrike
Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile
Španija
Portugalska
Francija
Nizozemska
in
Anglija
. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike
rudnike
in
agrikulturni
sistem v
Mehiki
, Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v
Braziliji
, Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.
Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v
17. stoletju
v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo
puritance
; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.
Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu
Chesapeake
(današanja
Virginija
) leta 1607 in na področju današnjega
Massachusettsa
leta 1620. Kolonija
Jamestown
v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja
tobačna
plantaža z discipliniranimi
sužnji
in nekaj
belskimi
družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike.
Nova Anglija
v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih
kolonij
je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.
Osamosvojitev in zgodnja suverenost
uredi
uredi kodo
Osamosvajanje
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Ameriška revolucija
Že pred
ameriško vojno za neodvisnost
se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje
evropske
spore prenesle na kolonije.
Bostonska čajanka
V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije
Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v
Združenem kraljestvu
so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim
britanskim imperijem
vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v
Boston
in iz tega izhajajočega
bostonskega pokola
leta
1770
s 5 smrtnimi žrtvami. Povod
revoluciji
pa je bila t. i.
bostonska čajanka
tri leta kasneje.
Leta
1774
je bil v
Pensilvaniji
sklican
kontinentalni kongres
, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike.
Drugi kontinentalni kongres
leta
1776
je 4. julija izdal
deklaracijo o neodvisnosti
. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom
Georgea Washingtona
. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike.
Pariška pogodba 1783
je priznala neodvisnost Združenih držav.
Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.
Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo
ustavo
. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti
izvršilni oblasti
in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s
točkami konfederacije
Ustavna konvencija
1787 je sprejela dvodomni zvezni
parlament
in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino
Bill of Rights
Zgodnji politični in geografski razvoj
uredi
uredi kodo
Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km
, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh.
Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih
napoleonskih vojn
, ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.
V obdobju predsednika
Thomasa Jeffersona
je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta
1812
je naposled izbruhnila
druga vojna z Britanijo
Oborožene sile ZDA
so napadle angleško kolonijo
Kanado
, ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta
1814
, po
Napoleonovem
padcu in sklenitvi miru v
Evropi
, konec tudi v ZDA.
Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot
doba dobrih čustev
(angleško
Era of Good Feelings
). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj
Misisipija
in do njega razširili svojo kulturno pokrajino.
Območje
Velikih jezer
do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v
Ohio
. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih.
Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno.
Irokezi
v državi
New York
so bili omejeni na
rezervate
, mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena
Shawnee
, ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v
Missouri
ali
Mehiko
. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje
Oklahome
, ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev (
pot solza
).
Jasna usoda (angleško
Manifest Destiny
) vodi utelešeno
Kolumbijo
v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)
Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila
Louisiana
v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški
Teksas
, širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode«
(angleško
Manifest Destiny
).
Kongres
je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki (
ameriško-mehiška vojna
), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov
dolarjev
so ZDA tako odkupile
Teksas
Kalifornijo
in
Novo Mehiko
Državljanska vojna
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Državljanska vojna ZDA
Socialne razlike med
severom
in
jugom
države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v
manufakturno
proizvodnjo in
tržno gospodarstvo
, veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na
plantažništvu
in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter
sužnjelastniškega
sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno.
Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme
Andrewa Jacksona
, ko je
demokracija
postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja.
Volilna
in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja
črncev
Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA.
Abraham Lincoln
, goreč
republikanski
privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah
1860
in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v
Kansasu
Žrtve bitke v državljanski vojni
Bitka pri Gettysburgu
julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid
Unije
Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi
Fort Sumter
, ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je
Unija
(sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani
Konfederativnih držav
umrlo 260 tisoč vojakov.
Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo
Združenega kraljestva
in
Francije
, ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes.
Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva
uredi
uredi kodo
Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek
Mississippija
Veliko nižavje
in
Skalno gorovje
, kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA.
Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do
Pacifika
se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi
zlate mrzlice
začenši s
kalifornijsko
leta 1849. Različne
etnične
in
narodnostne
skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec –
pokol pri Ranjenem kolenu
leta 1890.
Industrijska revolucija in urbanizacija
uredi
uredi kodo
Kartel
Standard Oil
s svojimi lovkami sega po oblasti
Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg
Zadnjih 30 let
19. stoletja
je ZDA poneslo na mesto vodilne
industrijske
sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja
mesa
in
rudarstvo
, poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna
naravna bogastva
, nove
tehnologije
, poceni
energija
, hiter
transport
in obilica
kapitala
ter
delovne sile
v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip
manufaktur
. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti
korporacij
. Slednje - s pripadajočimi
monopolnimi
karteli
- so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja.
Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna
Chicago
Atlanta
Minneapolis
Dallas
idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga
življenjskega standarda
. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med
hiperprodukcijo
in
ekonomskimi depresijami
. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit.
Industrijska revolucija
je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma
trge
Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v
Zahodni Evropi
Anglija
Irska
Nemčija
in
Skandinavija
), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do
prve svetovne vojne
prednjačile množice iz
Južne
Vzhodne
in
Srednje Evrope
Slovaki
in
Judje
iz
Avstro-Ogrske
ter
Ruskega cesarstva
in
Grki
Romuni
in
Italijani
ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre
parniške
prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer
Skandinavci
so bili znani po postavljanju kmetij na
srednjem zahodu
, medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila.
Chicago
je leta 1910 zajemal 80
% prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.
Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito
urbanizacijo
. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta
New York
po 3,5 milijona,
Chicago
1,7 milijona in
Filadelfija
1,3 milijona prebivalcev.
Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega
20. stoletja
, katerega velik promotor je bil
Theodore Roosevelt
s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja
črncev
ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909.
Imperializem
uredi
uredi kodo
»Ten Thousand Miles From Tip to Tip«
Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov
Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to
Louisianski nakup
1803,
ameriško-mehiška vojna
in etnično čiščenje med
indijanskimi
plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.
Glavno gonilo
imperialističnih
teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno
ameriško gospodarstvo
. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo
Havajev
Kube
Filipinov
in
vzhodne Azije
Kitajska
).
Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti
mir
in svojo vizijo
demokracije
. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med
Rusijo
in
Japonsko
rusko-japonska vojna
) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo
Panamskega prekopa
pa so podprle
panamsko revolucijo
in osamosvojitev te države od
Kolumbije
Prva svetovna vojna
uredi
uredi kodo
Američani se sprva niso vpletali v
evropske
spore, a se je takšna izolacija končala z
nemško
agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z
Mehiko
o zavezništvu.
Zahodna fronta
v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z
Rusijo
, ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne
pozicijske bitke
na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale
oborožene sile ZDA
, ki so sveže v
Francijo
prispele junija 1918 pod poveljstvom
Johna. J. Pershinga
. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli
protiofenzivo pri Verdunu
. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji
gripe
1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem.
Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno
represijo
, ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam.
Predsednik ZDA
Wilson
je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih
štirinajst točk
, a so bile na
Pariški mirovni konferenci
razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju
Društva narodov
, h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo.
Versajska pogodba
je slabo rešila povojno stanje in
prva svetovna vojna
je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas
rdečega strahu
zaradi zmage
boljševizma
v Rusiji.
Med vojnama: potrošništvo in velika depresija
uredi
uredi kodo
Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.
Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja
avtomobilov
, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožil
fordov
model T
, ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.
10
Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v
predmestja
, kar je postalo vsesplošna značilnost časa po
drugi svetovni vojni
. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.
Tudi
kultura Američanov
se je obrnila v smer
potrošništva
, saj je postala stvar
industrije
in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija
časopisov
in
radijskega
programa, polnega
reklam
. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane
flapper
. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe
kozmetike
in urejanja pričesk so trošile tudi
cigarete
. Kultura se je razbohotila tudi med
črnim prebivalstvom
, česar krona je bila
harlemska renesansa
Velika depresija
uredi
uredi kodo
Priseljenska mati
Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA
Glavni članek:
Velika depresija
Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto po
Hooverjevi
osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v
delnice
in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila
borzni zlom 24. oktobra 1929
. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v
podjetjih
, ukinjanje ugodnih
kreditov
– spiralni padec v
gospodarsko depresijo
se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta.
Brezposelnost v ZDA se je leta
1933
povzpela na 25
%, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi
bruto družbeni proizvod
, do leta 1933 je propadlo čez 5 tisoč
bank
in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v
Velikem nižavju
, imenovana
Dust Bowl
Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedel
Franklin D. Roosevelt
, ki je v reševanje krize s svojim programom
New Deal
aktivno vključil
vlado
in organiziral
javna dela
. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom
druge svetovne vojne
Druga svetovna vojna
uredi
uredi kodo
Spomini iz
prve svetovne vojne
so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne.
Japonski
in
nemški
ekspanzionizem
pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče
Pearl Harbour
in takrat še ameriške
Filipine
decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija.
Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so se
Sile osi
že umikale. Tako so
Sovjeti
po predaji 200 tisoč nemških vojakov
pri Stalingradu
leta 1943 sile
Tretjega rajha
izrinili s svojega ozemlja ter zasedali
Vzhodno Evropo
. Ostali zavezniki so na čelu z
Dwightom D. Eisenhowerjem
pripravljali invazijo na okupirano
Francijo
, ki se je zgodila na t. i.
dan D
, 6. junija 1944 (
operacija Overlord
). General
George S. Patton
je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti
Parizu
, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bil
ardenska ofenziva
1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili
Berlin
ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po
moskovskem
času 9. maja.
Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice
Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v
pacifiško prizorišče
druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije
Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke
Pacifika
so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila
Filipine
Malajski polotok
Nizozemsko vzhodno Indijo
in
Burmo
. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v
bitki pri Midwayu
in
oborožene sile ZDA
so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v
bitki v Lejtskem zalivu
na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z
Iwo Jime
in
Okinawe
pričele razmišljati o uporabi
jedrskega orožja
. Slednje je z bombardiranjem japonskih
Hirošime
in
Nagasakija
septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno.
Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične
velesile
. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji
elektroniki
Hladna vojna
uredi
uredi kodo
Za ZDA sta čas po
drugi svetovni vojni
močno zaznamovali
hladna vojna
na področju
zunanje politike
in
hiperpotrošnja
na notranji ravni.
Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med
Zvezo sovjetskih republik
in
zahodnimi
državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega
ekspanzionizma
, razhajanja so bila vedno večja in britanski premier
Churchill
je marca 1946 prvič govoril o
železni zavesi
Plakat v podporo Marshallovemu načrtu
Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do
Marshallovega načrta
, ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v
zahodni blok
, nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični
vzhodni blok
z ZSSR na čelu
Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje
geopolitične
interese, zaradi česar so s
Turčijo
, ki leži na prehodu
Črnega
Sredozemsko morje
, želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države.
Trumanova doktrina
ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila
komunistična
revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z
jugoslovanskimi
in sovjetskimi silami podprti
grški
komunisti grozili s strmoglavljenjem
monarhične
vlade leta
1947
. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj
socialističnih
režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa,
Marshallovega načrta
, ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je
Stalin
odzval z blokado
Berlina
, ki je bil tako kot preostala
Nemčija
razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.
Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na
zahodni blok
se je 11
demokracij
te regije združilo v vojaški pakt
NATO
in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev
Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč
v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusila
jedrsko bombo
in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično
Ljudsko republiko Kitajsko
. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe
atomskega orožja
Truman
je nato naročil izdelavo močnejše
vodikove bombe
in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po
oboroževalni tekmi
. Merjenje moči je nato potekalo v
korejski vojni
Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo
NASA
, ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče
vesoljske tekme
. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi
umetni satelit
Explorer 1
, ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka,
Johna Glenna
Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu
levičarski
posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni
represiji
. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči.
Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v
šestdesetih letih
močno ožigosala
vietnamska vojna
. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po
jugovzhodni Aziji
, tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno
džungelsko vojno
. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še
afere Watergate
zelo poslabšalo.
John F. Kennedy
je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično
Kubo
Revolucija
v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in
skorajšnjem spopadu
obeh svetovnih velesil.
Povojno obdobje znotraj ZDA
uredi
uredi kodo
Ameriško gospodarstvo
povojnega časa je bilo zopet na nogah.
Potrošniki
so zahtevali
storitve
in
izdelke
, proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V
petdesetih letih
je tako 6
% svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih
dobrin
. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se
storitveni sektor
, ki je ob bok množicam delavcev
modrega ovratnika
postavila množice delavcev
belega ovratnika
: širil se je močan
srednji razred
Standard življenja
se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je
GI Bill of Rights
določil ugodnosti za
veterane
, med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše.
Časovni prikaz števila rojstev v ZDA
Fenomen
baby boom
je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu
Čas je zato zaznamovala
suburbanizacija
, pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85
% teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče
spalnih naselij
. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma
baby boom
, ki je populacijo ZDA med letoma
1946
in
1964
povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let
20. stoletja
pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov.
Afera Watergate
, kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika
Nixona
, pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.
Družbeni boji 60. let
uredi
uredi kodo
Šestdeseta leta
preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje
liberalnih
reform in družbenih gibanj.
Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice
Marš na Washington za delovna mesta in svobodo
leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril
Martin Luther King
s svojim slavnim govorom
I Have a Dream
Konvergenca dejavnosti za pravice
črncev
je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja
segregacije
in
diskriminacije
. Odvilo se je več mirnih (
Martin Luther King
) in nasilnih protestov (
Malcolm X
) ter manifestacije različnih vrst. Že od
1961
. leta dalje se je delalo na registracijah
afroameričanov
v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi
pismenosti
in
volilni davki
ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem.
Svoje pravice so zahtevali tudi
ameriški staroselci
, katerih dejavnost je znana kot
Red Power
Mehiški
priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom
Césarja Cháveza
, predsednika
United Farm Workers Organizing Committee
Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti
spolni diskriminaciji
. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino.
Generacija
baby booma
je odrasla in se znašla v
visokošolskem sistemu
ter njegovih
kampusih
, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani
hipiji
, ki so zavračali
materializem
, kritizirali oblast, živeli v
komunah
, poslušali
rock
glasbo in imeli liberalna stališča do
spolnosti
in
drog
. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom
Woodstock
. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali
študentje
, ki so v tem desetletju ustanovili
Students for a Democratic Society
(SDS). Ta je pod taktirko
Toma Haydena
spisala izjavo
The Port Huron Statement
, ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v
karierizem
, materializem,
militantno
zunanjepolitično razpoloženje ZDA in
rasizem
. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav
Zahoda
, kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč.
Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za
okolje
in začetkov moderne
naravovarstvene
misli.
Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila
uredi
uredi kodo
Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini
20. stoletja
so bili konec hladne vojne, zaton
industrijskega sektorja
ter pojav
globalne
ekonomije in politike.
Ronald Reagan med govorom pred
Brandenburškimi vrati
Konservativni predsednik ZDA
Ronald Reagan
je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi
Berlinskega zidu
; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila
Reagan
je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter
oboroževalno tekmo
Sovjetsko zvezo
je označil za zlobni imperij, prek agencije
CIA
pa podprl protikomuniste v
Salvadorju
ter v
Nikaragvi
organiziral in financiral
gverilsko vojsko
. Njegova ideja je bil tudi program
Strategic Defense Initiative
, bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije
revolucij
, v katerih so komunisti v letih
1989
in
1990
izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad
vzhodnega bloka
je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z
Gorbačovom
in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz
Evrope
. Ameriški
kapital
je nato preplavil
Vzhodno Evropo
, kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja.
George H. W. Bush
je zaradi tamkajšnjih zapletov med
Irakom
in
Kuvajtom
v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile
iraško vojsko
, a so se umaknile, preden bi dosegle padec
Huseinovega
režima. Od takrat do najnovejše
iraške vojne
je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami.
Oborožene sile ZDA
so zatem posredovale v
Jugoslaviji
, ki se je soočala s krvavimi
nasledstvenimi vojnami
. Marca
1999
je zveza
NATO
pod ameriško pobudo bombardirala
Srbijo
in
Kosovo
, kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote
Združenih narodov
Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami
Zahoda
ter nerazvitimi državami
tretjega sveta
. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80
% Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.
11
Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v
diktatorskih
ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu
terorizma
V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral
industrijski sektor
dela, medtem ko so obilen razcvet doživele
storitvene dejavnosti
. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik
produkcijskih sredstev
v manj razvite države oziroma
outsourcing
. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom
NAFTA
in svetovno vplivno organizacijo
WTO
. Vse to so bila znamenja vsesplošne
globalizacije
V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val
imigrantov
iz
Latinske Amerike
21. stoletje
uredi
uredi kodo
Tudi v
21. stoletje
so Združene države vstopile kot edina svetovna
velesila
, katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji
mednarodnega terorizma
, ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.
12
To je bila podlaga za sveže
represivne
zakone in bolj agresivno
zunanjo politiko
George W. Bush
je z izrazito
konservativnimi
stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta
2000
. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in
boja proti terorizmu
zmagal tudi na volitvah 2004.
Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku
ZDA so na prelomu stoletja doleteli
teroristični napadi
, ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu.
Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav (
teroristični napadi 11. septembra 2001
). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju
Havajev
v drugi svetovni vojni označila
islamsko
fundamentalistično
organizacijo
Al Kaida
, ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po
Bližnjem vzhodu
v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na
Afganistan
v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na
Irak
. Razmere zaradi lokalnega
partizanskega
odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi
državljanske vojne
se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer.
Politika in uprava
uredi
uredi kodo
Politika ZDA
Zvezna vlada
Ustava Združenih držav Amerike
Zakonodaja
Obdavčitev
Politika
Zakonodajna oblast
Kongres Združenih držav Amerike
Predstavniški dom ameriškega kongresa
Predsednik
Nancy Pelosi
(D)
Vodja večine
Steny Hoyer
(D)
Vodja manjšine
Kevin McCarthy
(R)
Kongresna okrožja
Senat
Predsednik
Kamala Harris
(D)
Vodja večine
Chuck Schumer
(D)
Vodja manjšine
Mitch McConnell
(R)
Izvršna oblast
Predsednik Združenih držav Amerike
Joe Biden
(D)
Podpredsednik Združenih držav Amerike
Kamala Harris
(D)
Sodstvo
Vrhovno sodišče ZDA
Vrhovni sodnik
John Roberts
Thomas
Breyer
Alito
Sotomayor
Kagan
Gorsuch
Kavanaugh
Barrett
Volitve
predsedniške volitve
vmesne volitve
Izvenletne volitve
Primarne volitve
Volitve po zveznih državah in teritorijih
Alabama
Aljaska
Arizona
Arkansas
Kalifornija
Kolorado
Connecticut
Delaware
okrožje Columbia
Florida
Georgija
Havaji
Idaho
Illinois
Indiana
Iowa
Kansas
Kentucky
Louisiana
Maine
Maryland
Massachusetts
Michigan
Minnesota
Misisipi
Misuri
Montana
Nebraska
Nevada
New Hampshire
New Jersey
Nova Mehika
New York
Severna Karolina
Severna Dakota
Ohio
Oklahoma
Oregon
Pensilvanija
Rhode Island
Južna Karolina
Južna Dakota
Tennessee
Teksas
Utah
Vermont
Virginija
Washington
Zahodna Virginiji
Wisconsin
Wyoming
Ameriška Samoa
Gvam
Severni Marijanski otoki
Portoriko
Deviški otoki
Washington, DC
Seznam volitev
Politične stranke
Demokrati
Republikanci
Ostale stranke
Liberalci
Zeleni
Guvernerji
Zakonodajni organi
seznam
Državna sodišča
lokalne vlade
Zunanji odnosi
Ameriško zunanje ministrstvo
Državni sekretar
Antony Blinken
Diplomatska predstavništva ZDA
v ZDA
Zakon o državljanstvu
Potni listi
Vizumske zahteve
Vizumska politika
NATO
G20
G7
Druge države
Glavni članek:
Politika in uprava Združenih držav Amerike
Politični
in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih
predstavniške demokracije
. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi
ustave
vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu
18. stoletja
Kapitol
Kapitol
v zveznem mestu
Washington
je skupaj z
Belo hišo
simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež
kongresa Združenih držav
Upravna metropola države je
Washington, D.C.
, kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako
kongresni dom
in
Belo hišo
ter poslopje
vrhovnega sodišča ZDA
. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na
zvezne države
z razmeroma visoko stopnjo
avtonomije
, kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.
Pomemben segment je
zunanja politika
. Združene države so namreč iz
hladne vojne
izšle kot edina preostala svetovna
velesila
, ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi
gospodarski
in
kulturni
vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi
oborožene sile ZDA
, najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.
Politični sistem
uredi
uredi kodo
Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov
monarhičnih
oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z
božjim
poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge:
predsednik republike
je zmožen na zakone
kongresa
vložiti
veto
, ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi
sodišče
; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo.
Federalizem
oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.
Prva stran ustave
Ustava ZDA
je temeljni zakonski dokument države
Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na
ustavo ZDA
, ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po
ameriški revoluciji
na
Ustavni konvenciji
leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih
britanskih
kolonij
. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna
točkam konfederacije
, te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.
Zakonodajna oblast
uredi
uredi kodo
Zakonodajno oblast
države uteleša
kongres Združenih držav
. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer
predstavniški dom
ter
senat
. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.
Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje
zakonodajne
postopke, napoveduje
vojne
, skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje
davke
, vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo.
Izvršilna oblast
uredi
uredi kodo
Air Force One
in gora
Rushmore
, v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA
Predsednik ZDA
je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet
Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na
predsedniku države
oziroma njegovem
kabinetu
. Predsednik in
podpredsednik ZDA
sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako
de iure
najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in
ambasadorje
ter osebje
Bele hiše
, skupno več od 3 tisoč uradnikov.
Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje
zakonov
in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje
oboroženim silam
, pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.
Sodna oblast
uredi
uredi kodo
Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je
vrhovno sodišče ZDA
. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi
senat
. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik
John Marshall
. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.
Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče.
Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca.
Volitve in politične stranke
uredi
uredi kodo
Volitve
potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni
referendumi
so organizirani po potrebi.
Volilni okraji Massachussettsa
Gerrymandering
, načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj
Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz
gerrymandering
, izhajajoč iz
19. stoletja
in imena
massachusettskega
guvernerja
Elbridgea Gerryja
, ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo
črnsko
prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.
Politične stranke
v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo
večinskega volilnega sistema
, v katerem
elektorski kolegij
nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi
republike
, so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim
19. stoletjem
pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena
republikanska
in starejša
demokratska stranka
Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz
Jeffersonove
koalicije konca
18. stoletja
, nasprotujoče načinu vladanja
Georgea Washingtona
. Sprva je bilo njeno ime
Demokratsko-republikanska stranka
, a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer
demokratska stranka ZDA
. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za
levosredinsko
in kot tako vdano
socialno liberalnim
in drugače naprednim idealom. Njen rival je
republikanska stranka
oziroma
Grand Old Party
, aktivna od sredine
19. stoletja
. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali
suženjstvu
in kasneje tudi vodili
državljansko vojno
Abraham Lincoln
). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil
desnosredinske
oziroma
družbeno konservativne
in
ekonomsko liberalne
smernice.
Upravna delitev države
uredi
uredi kodo
Zvezne države ZDA
po datumu priključitve zvezi
Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50
zveznih držav
(izvirno
state
, 4 izmed njih pa se imenujejo
commonwealth
, kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na
okrožja
(v 48 državah izvirno
county
, medtem ko upravni sistem
Aljaske
uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno
borough
ter sistem
Louisiane
ime župnija oziroma izvirno
parish
).
Poseben status ima zvezno ozemlje
District of Columbia
, ki vključuje
Washington, D.C.
kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v
kongresu
, a ima svoj
elektorski kolegij
za udeležbo na volitvah predsednika države.
Delno avtonomen status imajo še
indijanski rezervati
ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na
priključena
(izvirno
incorporated territory
, ki je lastnina ZDA) in
nepriključena ozemlja
(izvirno
unincorporated territory
), slednja v različnih primerih imenovana
possession
overseas territory
ali
commonwealth
. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij le
Palmyra Atoll
Tihem oceanu
, a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.
Mednarodni odnosi
uredi
uredi kodo
Zunanjo politiko
zgodnje ameriške države je zaznamoval
izolacionizem
, manifestiran v
Monroejevi doktrini
avtonomije Amerik. Tudi oče naroda
George Washington
se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po
2. svetovni vojni
, namreč
hladna vojna
, je ZDA resnično postavil na mesto svetovne
velesile
in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju
kolonij
od konca
19. stoletja
dalje.
Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.
Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja
kulturna
industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima
izvršilna veja oblasti
oziroma
predsednik
ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno
Department of State
). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite
senata
za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so
oborožene sile ZDA
Oborožene sile
uredi
uredi kodo
Letalonosilka
USS Kitty Hawk
na vojaških manevrih
Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu
Oborožene sile Združenih držav
so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za
Kitajsko
, a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec
90. let
so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta
2001
povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta
2007
; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice
Evropske unije
za oborožene sile skupaj.
13
Gospodarstvo
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Ekonomija Združenih držav Amerike
Ekonomija
ZDA je
tržne
narave, a se od pristnega
tržnega gospodarstva
loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona
ameriških dolarjev
bruto družbenega proizvoda
14
največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.
15
Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju
življenjskega standarda
tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.
Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški
pokojnin
in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih
davkov
za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.
Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad
Zveze sovjetskih socialističnih republik
, ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta
Evropska unija
– slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in
Kitajska
Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna
energetska
nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in
varstvo okolja
na drugi.
Liberalno
usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih
emigrantov
, ki sestavljajo obsežen krog poceni
delovne sile
in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa
socialna podpora
, ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta.
Gospodarski sistem
uredi
uredi kodo
Gospodarski
sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim
zakoni
in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne
šole
, so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi
trgi
. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih
privatni sektor
zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba,
socialni sistem
, državna
prometna
omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup.
Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi:
naravni viri
delovna sila
kapital
in
podjetništvo
Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo
dobrin
. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitne
prsti
, mnoge kilometre
obal
ribami
, obsežne
gozdove
in
rudninska
nahajališča.
V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.
16
Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj.
Brezposelnost
se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja
frikcijske brezposelnosti
je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja
delovna mesta
Ciklična brezposelnost
je kot značilnost obdobij
gospodarske depresije
in recesije v
20. stoletju
dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju
velike depresije
leta 1933 s 25
% brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10
%.
Strukturna brezposelnost
je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8
% diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2
% leta 1948 na 47,3
% leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9
% na 4,2
%.
17
Kapital predstavljajo vsi objekti,
infrastruktura
in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo
dobrin
oziroma nudenje
storitev
. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.
Gospodarstvo in država
uredi
uredi kodo
Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom
prostega trga
, država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za
oborožene sile
in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih
tržna ekonomija
zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste,
cepljenje
proti nalezljivim boleznim,
osnovno šolanje
itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer
alkohol
) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.
Mednarodne povezave
uredi
uredi kodo
Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
Izvoz
18
Država
Vrednost izvoza
(milijoni USD)
Vrednost izvoza
(delež vsega izvoza)
Kanada
189.101
23,12
Mehika
110.775
13,54
Japonska
54.400
6,65
Združeno kraljestvo
35.960
4,40
Kitajska
34.721
4,25
Slovenija
192
0,0002
Uvoz
19
Država
Vrednost uvoza
(milijoni USD)
Vrednost uvoza
(delež vsega uvoza)
Kanada
255.928
17,41
Kitajska
196.699
13,38
Mehika
155.843
10,60
Japonska
129.595
8,82
Nemčija
77.236
5,26
Slovenija
512
0,0003
Skoraj vse svetovne
države
so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu
1959
je znašala 9
% državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25
%, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so
Kanada
Mehika
Kitajska
Japonska
itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območju
Daljnega vzhoda
Bližnjega
in
Srednjega vzhoda
, pa tudi
Latinske Amerike
. Politika
izolacionizma
, po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.
Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA.
Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju
Mednarodnega denarnega sklada
leta
1944
, v približno istem času je isti nazor promoviral tudi
Marshallov načrt
. Že leta
1947
je bil sprejet pomemben
Splošni sporazum o carinah in trgovini
(angleško
General Agreement on Tariffs and Trade
, GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil
carinske
ovire.
1995
. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna
Svetovna trgovinska organizacija
Na regionalni ravni je pomemben
Severnoameriški sporazum o prosti trgovini
(angleško
North American Free Trade Agreement
, NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.
20
Finance
uredi
uredi kodo
Denar
se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah:
gotovini
in
čekih
, vezanih na
bančne račune
. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj
tekoči račun
in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo«
s svojega računa.
Ameriški dolar
je bil pred časom, tako kot večina drugih
valut
, vezan na določeno količino
srebra
oziroma
zlata
in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot
zlati standard
. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan (
kupna moč
), ta pa se spreminja.
Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja
ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo
Inflacija
je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem
zveznih rezerv
oziroma
banka
zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja
bankovcev
in
kovancev
, ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško
Department of the Treasury
). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.
Produkti in storitve
uredi
uredi kodo
Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti
Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti
V strukturi
gospodarskih sektorjev
je prišlo še zlasti v
20. stoletju
do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v
produkcijskem
(industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po
storitvenih
dejavnostih in
tehnoloških
presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v
storitveni sektor
. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po
drugi svetovni vojni
imeli veliko
kupno moč
, ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja.
Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19
% celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za
agrikulturno
najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku
koruze
soje
sorga
, pa druge po pridelku
pšenice
ovsa
citrusov
in
tobaka
. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo
živinorejskih
in
svinjerejskih
dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce.
Združene države so vodilna izdelovalka
fosfatov
gnojila
), na drugem mestu pa po pridobivanju
zlata
srebra
bakra
svinca
naravnega plina
in
premoga
. Tudi
molibden
in
žveplo
sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah.
Rudarska dejavnost
v današnjem času zastopa manj od 2
% nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za
industrijski
razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali).
Nafta
je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog.
Samostojno največji delež svetovnega
lesa
pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz
Kanade
industrijskem gospodarskem sektorju
je zaposlen delež 12
% ameriške delovne sile, ustvari pa 14
% bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja:
multinacionalne korporacije
postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano
outsourcing
Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne
kemična
industrija, proizvodnja
transportne
opreme, predelane
hrane
računalnikov
in druge
elektronike
, mehanizacije in kovinskih izdelkov.
Naftna ploščad pred obalo ZDA
Naftna industrija
ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv
energetskem
sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo
fosilna goriva
(41
% vse energije).
Nafta
omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov.
Zemeljski plin
je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči.
Premog
pa pretežno služi za proizvodnjo
električne energije
termoelektrarnah
Hidroenergija
prispeva 6
% vse proizvedene energije,
jedrska
pa 8
%.
V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski
sektor storitev
zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75
% predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72
% državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta
belega ovratnika
, ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva,
izobraževanja
zdravstva
, pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji.
Vrvež na
borzi v New Yorku
New York
je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu
Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih
nakupovalnih centrov
v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah.
Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.
16
Okoli 10
izvoznih
artiklov so predstavljali
kmetijski
izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v
70. letih
20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in
uvozom
zaradi velikih količin uvožene nafte iz
Bližnjega vzhoda
, pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in
Azije
Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih
socialne oskrbe
oboroženih silah
policiji
izobraževalnem sistemu
, urejanju
prometnih
povezav in ostale
infrastrukture
zdravstvu
, negovanju javnih parkov idr.
Vhod v kompleks
Universal Studios
Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem
Hollywoodu
, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo
V okvir
zabavne industrije
se uvršča predvsem
industrija
, locirana v
kalifornijskem
Hollywoodu
– vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški
kulturni kolonizaciji
sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v
New Yorku
in mnoge
televizijske
hiše v istem kraju.
Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe
računalnikov
, uvedel
satelite
in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.
Promet
uredi
uredi kodo
Prometne
storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter
pošte
in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in
konurbacije
. Pri
železniškem prevozu
potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje
Amtrak
. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.
Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem
Berkeleyu
Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz
predmestij
na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo
Velika pomena so
cestna
motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon
Federal-Aid Road Act
iz leta
1916
, ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško
Interstate Highway System
) leta
1956
, kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje.
Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je
zračni promet
. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.
16
Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta.
Demografija
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Demografija Združenih držav Amerike
Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.
21
Američani
so za
Kitajci
in
Indijci
tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo
Evropske unije
, ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.
Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta
1900
dvignilo na 76 milijonov in leta
2000
znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.
22
Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA
Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za
globoki jug ZDA
je značilna velika zastopanost
afroameričanov
, medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število
latinoameričanov
Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo
E Pluribus Unum
«.
1990
. leta je popis pokazal na 94
% prebivalcev, ki govorijo
angleščino
. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica
angleške
dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev
kulture
in
jezika
. Ravno tako
mediji
in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici
etničnih
in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno«
je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer
indijance
, ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz
Latinske Amerike
in druge.
Največja mesta ZDA po številu prebivalcev
Mesto
Število
prebivalcev
(meje mesta)
Število
prebivalcev
(metropolitansko
območje)
New York
8.214.426
18.818.536
Los Angeles
3.849.378
12.950.129
Chicago
2.833.321
9.505.748
Houston
2.144.491
5.539.949
Phoenix
1.512.986
4.039.182
Z okoli 83
% prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih
23
24
so Združene države visoko
urbanizirana
država. Premorejo množico
velemest
, med njimi 11 od skupno 55 t. i.
svetovnih mest
(angleško
global city
). Največja izmed njih so
New York
Los Angeles
in
Chicago
. Geografski center prebivalstva se s
starega industrializiranega severovzhoda
vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci
Kalifornija
in
Teksas
Rast in starost
uredi
uredi kodo
Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih
imigracij
. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači.
[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino]
Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot
kolonija
, torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa
emigriralo
več kot 65 milijonov ljudi; le v letu
1998
je bilo imigracij 660 tisoč. Na
popisu prebivalstva
leta 1990 se je izključno za
Američane
izreklo le 6
% vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo
jezikovno
skupino (tu prednjačijo
afro-
in
latinoameričani
) ali
nacionalno
preteklost (najpogosteje
Nemci
Angleži
Irci
ali
Italijani
).
Na število prebivalcev odločilno vplivata
rodnost
in
smrtnost
oziroma
naravni prirastek
. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi
industrijske revolucije
in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.
Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta
1890
imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7.
Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84
% otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3
% otrok. Leta 2004 je bila
pričakovana starost
74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje.
Poselitveni vzorci
uredi
uredi kodo
Povprečen sodobni Američan je prebivalec
mesta
. Največ mest leži ob obalah in tako se 38
% celotnega prebivalstva države nahaja ob
Atlantiku
, 16
% ob
Pacifiku
in 12
% v
Mehiškem zalivu
. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko
Misisipi
in
Skalnim gorovjem
, še posebno malo jih je opaziti v sušnem
Velikem nižavju
. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v
stanovanjskih predmestjih
, v angleščini znanih kot
suburb
Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje
indijancev
, nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen
ameriški zahod
, kasneje pa velik del
črnske
populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo
rasizma
ali odklanjanja manjših
etničnih skupin
Religija
uredi
uredi kodo
Cerkev Pisgah v biblijskem pasu
Biblijski pas ZDA
je regija na jugu države, kjer je
evangeličanski protestantizem
dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju
evolucijski teoriji
Američani so narod z obilico različnih
religij
, število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.
Danes največja verska skupina so
kristjani
(83
%), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno
cerkvijo
. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh
denominacij
protestanti
, katerih največje skupine so
baptisti
luterani
in
metodisti
. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo
katoličani
. Opazen delež pa imajo tudi
pravoslavci
, glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini
grška
in
ruska pravoslavna cerkev
Judaizem
je religija 2
% Američanov in
islam
(leta 2001) približno 1
%.
Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili
ameriški staroselci
, katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega
animizma
. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene
angleško
govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil
katolicizem
namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen,
Irci
kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini
19. stoletja
, ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu
državljanstva
za že naseljene katoličane. Po
državljanski vojni
je bil ustanovljen
Ku Klux Klan
, ki je promoviral
rasno
čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani,
židi
in
črnci
. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice
20. stoletja
, ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila
antisemitizem
. Tudi
muslimani
so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju
naftne krize
in nadalje v
zalivski vojni
, najaktualnejša pa je po nekaterih virih
represija
nad njimi po
terorističnih
napadih na newyorški
WTC
v letih 1993 in
2001
Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o
splavu
in veljavnosti
evolucijske teorije
, kjer so zlasti
republikanske
oblasti izrazito privržene
konservativnim
idejam.
Družina in dohodek
uredi
uredi kodo
zahodnem svetu
je bila tradicionalna
družina
motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo
čustvenega
zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do
otrok
Leta
1998
je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000
ločitev
, katerih vrednost pada od
80. let
preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3
% vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje
porok
in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno
izobraževanje
, usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem
možu
in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni
ženi
) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.
Medianski
dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42
% dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10
% letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.
25
Kultura
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Kultura Združenih držav Amerike
Kulturni simboli Amerike
Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti
Kultura
v splošnem pomeni sistem
norm
in
vrednot
, priučenih skozi
socializacijski
proces, ki se izražajo tako v
duhovni
in
materialni
stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta
multikulturalizem
pa se meša z učinkom
talilnega lonca
(angleško
melting pot
), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi
kulturnimi skupinami
in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne
zahodne kulture
Osrednji gradnik kulture so bili
britanski
vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v
kolonialni dobi
. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj
jezik
pravni
sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti
Irska
Nemčija
Poljska
in
Italija
. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura
zahodne Afrike
. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz
vzhodne Azije
. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz
Latinske Amerike
. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami.
Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo
demokraciji
in enakosti
državljanov
pred
zakonom
. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih
kolonijah
in se stopnjevale do mere, ki je povzročila
revolucijo
ter ustanovitev
suverene države
, utemeljene na
ustavi
in njenih amandmajih
Bill of Rights
. Francoski politološki pisec
Alexis de Tocqueville
je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega
zahodnega sveta
. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo (
starega sveta
) uvažali Američani.
Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v
evropski
umetnosti.
Z uvedbo
medijev
v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo
gramofona
kamere
in nekoliko kasneje
radia
učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so
množična občila
stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture.
Izobraževanje
uredi
uredi kodo
Kampus
Univerze Cornell
v državi
New York
Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot
Ivy League
Za institucionalizirano
izobraževanje
naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem
osnovni
ravni prek
visokih šol
do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.
Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence.
Kot alternativa se starši večkrat odločijo za
izobraževanje na domu
Prazniki
uredi
uredi kodo
Prazniki v ZDA
Praznik
Datum
novo leto
1. januar
dan
Martina Luthra Kinga
tretji ponedeljek januarja
dan inavguracije
20. januar (vsaka štiri leta po
predsedniških volitvah)
Washingtonovo
rojstvo
tretji ponedeljek februarja
dan spomina
zadnji ponedeljek maja
dan neodvisnosti
4. julij
dan dela
prvi ponedeljek septembra
Kolumbov
dan
drugi ponedeljek oktobra
dan veteranov
11. november
zahvalni dan
četrti četrtek novembra
božič
25. december
Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih
praznikov
. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu.
ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je
božič
. Ta pa je še posebno od
19. stoletja
dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in
potrošništva
. Ker božič ni verski praznik vseh
religij
v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega
zahvalnega dne
in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje
hanuka
oziroma
judovski
praznik luči in velik
afriški
praznik
kwanzaa
Bivanjske navade
uredi
uredi kodo
Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer
primogenitura
. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele.
Kuhinja
uredi
uredi kodo
Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo
hrane
, kar je narod – z izjemo prvih let
kolonij
– obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in
hitra
, značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu
debelosti
so se počasi pojavila šele v teku
20. stoletja
. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah.
ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v
migracijo
ravno zaradi lakote v matičnem okolju.
Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi
hladilnik
in
mikrovalovna pečica
, pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35
%. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.
McDonald's
-ov simbol na newyorškem
Times Squareu
Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške
kulturne kolonizacije
po celem svetu.
Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s
hamburgerji
in drugimi značilnimi jedmi so v
60.
in
70.
letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v
komunistični
Kitajski
in
ZSSR
Oblačenje
uredi
uredi kodo
V Združenih državah ni mogoče najti
obleke
ali celo
narodne noše
z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole
indijanci
, od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo
mokasinov
in oblek iz kož.
Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo
modo
, ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z
evropsko
kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je
modri džins
Viri
uredi
uredi kodo
Splošni tiskani viri
uredi
uredi kodo
Chomsky, Noam
(2005).
911
: enajsti september
. Ljubljana: Sanje.
COBISS
219137280
Datesman, Maryanne Kearny; Crandall, Jo Ann; Kearny, Edward N. (1997).
The American ways
: an introduction to American culture
. White Plains, New Jersey: Longman.
COBISS
24271970
Jaklič, Klemen; Toplak, Jurij (2005).
Ustava Združenih držav Amerike
: s pojasnili
. Ljubljana: Nova obzorja.
COBISS
223170816
Hickey, Raymond (2004).
Legacies of colonial English
: studies in transported dialects
. Cambridge, New York: Cambridge University Press.
COBISS
33095522
McKnight, Tom Lee (2004).
Regional geography of the United States and Canada
. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson/Prentice Hall.
COBISS
14506504
Stanič, Stane (1994).
Amerika
. Ljubljana: Apros & Aprost.
COBISS
43804672
Tiersky, Ethel; Tiersky, Martin (2001).
The U.S.A
: customs and institutions
. White Plains: Longman.
COBISS
24990050
Splošni elektronski viri
uredi
uredi kodo
Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Neposredni viri
uredi
uredi kodo
»U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population«
Census.gov
. Pridobljeno 23. decembra 2023
»U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment«
United States Censusn
. Pridobljeno 26. aprila 2021
Stanje 1. aprila 2020.
Bureau, US Census.
»Income in the United States: 2022«
Census.gov
. str.
47
. Pridobljeno 1. julija 2024
»Human Development Report 2021/2022«
(PDF)
Program Združenih narodov za razvoj
. 8. september 2022.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 8. septembra 2022.
McKnight, Tom Lee (2004).
Regional geography of the United States and Canada
. New Jersey: Pearson/Prentice Hall.
COBISS
14506504
Samide, Marjana; Ingolič, Borut (1991).
Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili
. Ljubljana: Mladinska knjiga.
COBISS
23918336
Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD
»New World, Old Myths: A review of 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann«
. Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)
. Pridobljeno 24. novembra 2021
»The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation«
. Frontenac Motor Company. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 15. marca 2015
. Pridobljeno 20. avgusta 2007
»Poll Results - What the World Thinks of America«
. BBC
. Pridobljeno 29. avgusta 2007
Meyssan, Thierry (2003).
Velika laž
: 11. september
. Ljubljana: Orbis.
COBISS
122934784
»The Budget for Fiscal Year 2008«
(PDF)
. US Department of Defense. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 10. avgusta 2009
. Pridobljeno 3. decembra 2007
podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006
»United States Economy«
. Encyclopedia Britannica Online
. Pridobljeno 3. februarja 2008
»The World Factbook«
. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 26. decembra 2018
. Pridobljeno 21. septembra 2007
U.S. Bureau of the Census
»U.S. Exports by Country, 1987-2004«
(PDF)
. International Trade Administration. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 6. februarja 2009
. Pridobljeno 19. februarja 2008
| vrednosti ne vključujejo izvoza storitev
»U.S. Imports by Country, 1987-2004«
(PDF)
. International Trade Administration. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 6. februarja 2009
. Pridobljeno 19. februarja 2008
| vrednosti ne vključujejo uvoza storitev
»Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers«
(PDF)
. Oxfam. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 16. februarja 2008
. Pridobljeno 28. januarja 2008
»U.S. POPClock Projection«
. U.S. Census Bureau
. Pridobljeno 15. novembra 2007
Cunder, Karmen; in
sod. (2003).
Obča geografija za 1. letnik gimnazij
. Ljubljana: Mladinska knjiga.
COBISS
12913209
»State of the Cities Data Systems«
. Policy Development and Research Information Service
. Pridobljeno 18. decembra 2007
»50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South«
. U.S. Census Bureau
. Pridobljeno 18. decembra 2007
»Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex«
. U.S. Census Bureau. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 19. marca 2007
. Pridobljeno 28. oktobra 2007
Glej tudi
uredi
uredi kodo
The Battle Hymn of the Republic
Zunanje povezave
uredi
uredi kodo
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Združene države Amerike
Wikipotovanje
vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na:
Združene države Amerike
Uprava ZDA
Official U.S. Government Web Portal
Izhodišče za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA
White House
Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA
Senate
Uradno spletno mesto senata ZDA
House
Uradno spletno mesto predstavniškega doma ZDA
Supreme Court
Uradno spletno mesto vrhovnega sodišča ZDA
Pregledi in podatki
Telling America's Story
Osrednje spletno mesto uprave ZDA o državi
United States
– Podatki iz CIA World Factbook
United States
Encyclopaedia Britannica
U.S. Census Housing and Economic Statistics
Podatki statističnega urada ZDA
State Fact Sheets
Podatki U.S. Economic Research Service
The 50 States of the U.S.A.
Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih državah
Zbornik Bele hiše za brezplačno uporabo pod licenco Creative Commons
Zgodovina
Historical Documents
Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research)
USA
Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA
Karte
Wikimapia: United States
Satelitski posnetki
Upravna delitev Združenih držav Amerike
Zvezno okrožje
Washington, D.C.
Zvezne države
Alabama
Aljaska
Arizona
Arkansas
Connecticut
Delaware
Florida
Georgija
Havaji
Idaho
Illinois
Indiana
Iowa
Južna Dakota
Južna Karolina
Kalifornija
Kansas
Kentucky
Kolorado
Louisiana
Maine
Maryland
Massachusetts
Michigan
Minnesota
Misisipi
Misuri
Montana
Nebraska
Nevada
New Hampshire
New Jersey
New York
Nova Mehika
Ohio
Oklahoma
Oregon
Pensilvanija
Rhode Island
Severna Dakota
Severna Karolina
Teksas
Tennessee
Utah
Vermont
Virginija
Washington
Wisconsin
Wyoming
Zahodna Virginija
Otoška območja
Ameriška Samoa
Deviški otoki Združenih držav
Gvam
Portoriko
Severni Marijanski otoki
Manjši zunanji otoki
Bakerjev otok
Howlandov otok
Jarvisov otok
Johnstonov atol
Kingmanov greben
Midwayski atol
Navaški otok
Palmirski otok
Otok Wake
Države v Severni Ameriki
Več navedenih držav leži v Severni in
Južni Ameriki
ali pa jih lahko obravnavamo tudi kot del
Karibov
Suverene države
Antigva in Barbuda
Bahami
Barbados
Belize
Dominika
Dominikanska republika
Grenada
Gvatemala
Haiti
Honduras
Jamajka
Kanada
Kostarika
Kuba
Mehika
Nikaragva
Panama
Sveti Krištof in Nevis
Sveta Lucija
Sveti Vincencij in Grenadine
Salvador
Trinidad in Tobago
Združene države Amerike
Odvisna ozemlja
Danska
Grenlandija
Francija
Gvadelup
Martinik
Sveti Jernej
Francoski Sveti Martin
Sveti Peter in Mihael
Nizozemska
Aruba
Curaçao
Nizozemski Sveti Martin
Združeno
kraljestvo
Angvila
Bermudi
Britanski Deviški otoki
Kajmanski otoki
Montserrat
Otoki Turks in Caicos
Združene države Amerike
Portoriko
Deviški otoki Združenih držav
Navassa
Otok Serranilla
Otoki Petrel
Organizacija severnoatlantskega sporazuma
(NATO)
Članice
Albanija
Belgija
Bolgarija
Češka
Črna gora
Danska
Estonija
Finska
Francija
Grčija
Hrvaška
Islandija
Italija
Latvija
Litva
Luksemburg
Kanada
Madžarska
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Poljska
Portugalska
Romunija
Slovaška
Slovenija
Španija
Turčija
ZDA
Združeno kraljestvo
Kandidatke
Severna Makedonija
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Članice
Albanija
Andora
Armenija
Avstrija
Azerbajdžan
Belorusija
Belgija
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
Ciper
Češka
Črna gora
Danska
Estonija
Finska
Francija
Gruzija
Grčija
Hrvaška
Islandija
Irska
Italija
Kanada
Kazahstan
Kirgizistan
Latvija
Liechtenstein
Litva
Luksemburg
Madžarska
Malta
Moldavija
Monako
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Poljska
Portugalska
Romunija
Rusija
San Marino
Severna Makedonija
Slovaška
Slovenija
Srbija
Španija
Švedska
Švica
Tadžikistan
Turčija
Turkmenistan
Ukrajina
Uzbekistan
Vatikan
Združene države Amerike
Združeno kraljestvo
Partnerske države
Afganistan
Alžirija
Egipt
Izrael
Japonska
Jordanija
Južna Koreja
Maroko
Mongolija
Tajska
Organizacija ameriških držav
(OAS)
Antigva in Barbuda
Argentina
Bahami
Barbados
Belize
Bolivija
Brazilija
Čile
Dominika
Dominikanska republika
Ekvador
Salvador
Grenada
Gvajana
Gvatemala
Haiti
Honduras
Jamajka
Kanada
Kolumbija
Kostarika
Kuba
Mehika
Nikaragva
Panama
Paragvaj
Peru
Sveta Lucija
Sveti Vincencij in Grenadine
Sveti Krištof in Nevis
Surinam
Trinidad in Tobago
Združene države Amerike
Urugvaj
Venezuela
Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno
ISNI
VIAF
GND
FAST
WorldCat
Nacionalno
ZDA
Francija
podatki BnF
Japonska
Italija
Avstralija
Republika Češka
Španija
Portugalska
Norveška
Grčija
Argentina
Koreja
Švedska
Poljska
Vatikan
Izrael
Katalonija
Geografsko
MusicBrainz area
Akademsko
CiNii
Umetniki
KulturNav
Ljudje
Trove
UK Parliament
Drugo
IdRef
Historical Dictionary of Switzerland
NARA
İslâm Ansiklopedisi
Yale LUX
Pridobljeno iz »
Kategorije
Združene države Amerike
Severnoameriške države
ANZUS
Organizacija ameriških držav
Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje
Liberalne demokracije
Federativne države
Skrite kategorije:
Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo
Članki, ki vsebujejo angleško besedilo
Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx
Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri
Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type
Strani, ki vsebujejo navadno IPA
Predloge Portal z rdeče povezanimi portali
Strani s prazno predlogo Portal
Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih
Vsi izbrani članki
Združene države Amerike
Dodaj temo